Če se zgodi nesreča, v slovenskih gorah rešujejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije

Planinska zveza Slovenije je praznovala 130 let. Preživela je tri vojne, številne menjave družbenih ureditev, zaznamovalo jo je obdobje boja s koronavirusom in še vedno stopa po svoji poti. Imel sem predavanje o varnejšem obiskovanju gora v Vinski Gori. Tam je Gonžarjeva peč. Spomnim se je po napisu, ki jo je krasil dolga leta in ki smo ga občudovali, ko smo se kot otroci z avtobusom vozili s končnega izleta, Naš Tito. Čez tisto skalo gre danes ena prvih zavarovanih plezalnih poti v Sloveniji. Napis je danes le še slutiti in ostanki kažejo na ene druge čase.

Spomnim se burnih razprav v Planinski zvezi Slovenije, kako naprej in kakšen je naš pogled na zavarovane plezalne poti. Od ferate, ki pelje čez peč in je služila kot primer, kako naj se v Sloveniji gradijo tovrstni objekti, je preteklo že precej časa in od takrat je trend feratarstva v Sloveniji v polnem zagonu.

Bil je tudi čas, ko se je Planinska zveza Slovenije spraševala, ali bomo gorniki ali planinci. Burne razprave in na trenutke že ironične razlage, kaj smo, so razdvajale ljudi na prve in druge. Kot mlademu alpinistu, ki sem takrat skrbel za vzgojo v Komisiji za alpinizem, mi je pač bilo vseeno, ko so me skušali prepričati, da so prav samo planine, ker planine so svet na planem, ki štrli v nebo. Gore pa so pokrite z gozdom, zato pa imamo Šmarno goro in Uršljo goro in Donačko goro ... Mi smo pa vsak konec tedna šli v hribe, kjer smo občudovali ta svet kamna in bili predvsem svobodni. Planine in gore pa kot planinc in gornik. Na koncu dneva oba hitita nekomu na pomoč, v hrib, kot gorski reševalec.

Za vas smo na našem Facebooku pripravili NAGRADNO VPRAŠANJE. Pogoji nagradne igre so znani, odgovor pa najdete v tem članku. 

Dopolnil sem statistiko posredovanj gorskih reševalcev v slovenskih gorah. Skoraj dve nesreči na dan. 667 vseh skupaj. Letos že 61. Razlog zdrs. Zdrs kot posledica precenjevanja in podcenjevanja, nepripravljenosti, nepravilne uporabe opreme, trenutka nepozornosti zaradi utrujenosti … 
 

 
S Klemnom in Mihom ugotavljamo, da je na družbenih omrežjih za odtenek manj absurdnih prizorov. Razlogov je lahko več. Ali jih je minila tista začetniška vzhičenost, ko so pri rosnih štiridesetih odkrili lepoto gora, ali pa jih je po dveh letih, ko je bilo na razpolago nekaj časa več, ponovno potegnilo vsakdanje življenje. Morda pa je počasi viden učinek preventivne dejavnosti Planinske in Gorske reševalne zveze Slovenije, saj opažamo, da se vedno več ljudi udeležuje plazovnih delavnic in tečajev varnejšega obiskovanja gora. Zaključimo, da upamo na slednje.

 
V sredo je začel delovati klicni center za pomoč uporabnikom zdravstvenega sistema. Precej je bilo govora o številki 111 in s tem skrb, da bo prihajalo do zamenjav s številko 112, ki jo pokličemo takrat, ko potrebujemo nujno pomoč. Argument je bil na mestu. Ali pa se je kdo zamislil nad simboličnim pomenom številke 111, ki jo nekateri pojmujejo kot angelsko številko. Ta pravi, da ko se nam začne v življenju pojavljati število 111, vam angeli sporočajo, da bodite pozorni na svoje stalne, ponavljajoče se misli in ideje, saj se lahko zelo hitro uresničijo, najsi bodo dobre ali slabe. In glede na stanje slovenskega zdravstvenega sistema je slabih misli precej in kaj hitro se lahko zgodi, da nas pokličejo angeli. 

Če se zgodi nesreča, v slovenskih gorah rešujejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. V primeru nesreče pokličite številko 112 ali pošljite kratko sporočilo na številko 112 in sporočite: 
· KDO kliče, 
· KAJ in KJE se je zgodilo, 
· KDAJ se je zgodilo, 
· KOLIKO je ponesrečencev, 
· KAKŠNE so poškodbe, 
· KAKŠNO pomoč potrebujete. 
 
POMEMBNO: 
Ohranite prisebnost in ostanite mirni. S tem pomirite tudi preostale udeležence. Ocenite položaj in zaščitite SEBE in PONESREČENCA pred neposrednimi nevarnostmi. 

Nudite prvo pomoč v okviru svojega znanja in sposobnosti.

Nagradna igra

Pisalo se je leto 1893, 27. februar, ko je planinska organizacija pogumno stopila na pot. Trenutek kasneje se je začela meteorološka pomlad. Prebujanje narave po dolgem zimskem spanju. Iz zimskega spanja pa se je prebudil tudi gamsek Vili, ki so mu všeč gorske rožice.

Saj poznate pravljico o gamsku Viliju in gorskih rožicah? Odgovorite na vprašanje, s katerim naravi prijaznim čistilom gamsek Vili opere svojo Gore-Tex jakno. O tem sem pisal prejšnji teden. Svoj odgovor napišete pod Facebook objavo na Metropolitan.si. Izmed vseh odgovorov bomo nekoga izžrebali in mu podarili pravljico o gamsku Viliju iz spletne trgovine Planinske zveze Slovenije.

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije