"Ko čevelj škorenj rata, ne pozna ne sestre ne brata" ali kako se pravilno obuti za v gore

Tako sem večino otroštva v poletnih mesecih pretekel bos. Prsti so bili vsi potolčeni od zatikanja v korenine, kolena pa so iz dneva v dan imela debelejšo krasto. Za na 'lepš' sem imel bele lesene cokle, ki so konec poletja že bile kot gliser, saj sem leseno peto čisto zbrusil ob grobem asfaltu in mi jih je deda za silo popravil tako, da je nanje pribil črno gumo. Ja, tisto črno gumo s karom, iz katere smo delali tudi muholovce.

Ob prvem snegu smo si otroci na sosednjem bregu naredili proge za sankanje in smučanje. Očetove dva metra dolge sulice RC Elan in smučarski čevlji št. 43. Varnostnih vezi ni bilo in sem preprosto padel iz čevljev. Za prvi zimski planinski tabor na Peci sem podedoval tudi očetove planinske čevlje. Rjavi, usnjeni, znamke Borovo.

Velikost sem rešil s trojnimi volnenimi nogavicami. Čevlje sem natrl s slanino. Impregnacija, ki je zdržala samo do prvega snega. Teden dni mokrih in zmrznjenih nog in tista noro sladka bolečina, ko so se začele prebujati.

"Pa kdo bi se vznemiril ... Bil sem v hribih, tam, kjer je moj dom."

Prve planinske gojzarje sem dobil konec 8. razreda. Še danes imam v nosu vonj po novem usnju, občutek po tisti mehki notranjosti in gumo z rumeno vtisnjenimi črkami VIBRAM. Bil sem srečen.

Na kaj je treba posebej paziti pri izbiri planinske obutve?

Marsikdaj sem slišal kakšnega starejšega planinca, da si je po tridesetih letih končno kupil dobre »gojzarje«. Kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste turo končali s stisnjenimi ustnicami in krvavimi žulji? 

Na splošno velja, da morajo biti planinski čevlji visoki ali polvisoki, s čimer ščitimo gležnje pred mehanskimi poškodbami in zvini, saj nam nudijo dodatno oporo. Imeti morajo narebren podplat iz kakovostne gume (včasih je bil pojem dobrega podplata Vibram, danes so na trgu tudi drugi, enako kakovostni proizvajalci).

Kot gorski reševalec sem videl že kar nekaj zlomov noge tik nad čevljem, tam kjer golen pogleda iz čevlja. Razlog je bil v pretrdih oz. pretežkih 'gojzarjih', ki so namenjeni hoji v snegu in v vseh primerih so bile ženske z diagnozo osteoporoze. 

Pri nakupu čevljev moramo biti pazljivi na:

• Ni vseeno, ali bomo čevelj uporabljali za v visokogorje ali pa za krajši izlet v naravo. Razlika je v togosti podplata. Za visokogorje svetujemo tog podplat, ki se ob obremenitvi ne zvija, s čimer je korak varnejši in zanesljivejši. Za krajši izlet v naravo naj bodo čevlji mehki in tudi podplat ne sme biti preveč agresiven. Ne glede na namen pa morajo biti udobni.
• Čevlje preizkusimo proti koncu dneva, ko so noge utrujene in zatečene, saj se bo z njimi enako ali pa še slabše dogajalo na turi in vedno preizkusimo oba čevlja.
• Preizkušajmo jih s podobnimi nogavicami, ki jih bomo pozneje uporabljali na turi. 

• Ne kupujmo prevelikih čevljev in ne premajhnih. Čevlji morajo enakomerno prijeti nogo spredaj in s strani, petni del pa se mora lepo prilegati nogi. Pri nakupu čevelj razrahljamo in nogo potisnemo vanj do konca (tako da se s konicami prstov dotikamo sprednjega notranjega dela). Če je med nogo in petnim delom za palec zraka, so čevlji primerno veliki.

Čevlje zamenjajmo vsaj na vsaka tri leta, ker guma čez čas izgubi prožnost in postane trda in nevarna za zdrs.

Na planinskih poteh srečujemo pohodnike z nizkimi t. i. 'trail' čevlji oz. supergami. Pri tem je treba poudariti, da so ti čevlji primerni za gorske tekače in za športnike, ki imajo močno muskulaturo in ki že od majhnih nog obiskujejo gore. Vsekakor tovrstna obutev ni primerna za prečenje snežišč, še manj za hojo po snegu. 

V gorski svet v nobenem primeru ne sodijo sandali, saj nogi ne nudijo nobene opore in zaščite pred udarci.

Nevarni so tudi težki, zimski gojzarji v poletnem času. V njih je nogi vroče in se na ta način prej utrudi in prispeva k nestabilnemu koraku.

Katere nogavice obuti?

Pravilna izbira nogavic je ključnega pomena za udobje in dobro počutje med hojo, kar se še posebej odraža pri čevljih z vodo neprepustnimi membranami. Časi bombažnih in volnenih nogavic so minili, ravno tako dveh, treh ali celo več plasti nogavic. Uporabljajmo kakovostne sintetične nogavice v kombinaciji z merino volno.

Vzdrževanje pohodniških čevljev

Mokro obutev sušimo ob zmerni toploti, saj nasprotno tvegamo, da se odlepi podplat. Temperatura naj ne bi presegala 40 °C. Sušenje v bližini ognja ni priporočljivo, še posebej se moramo temu izogibati pri obutvi iz goreteksa ali drugih tekstilnih membran.

Suho obutev skrtačimo z mehko krtačo. Glede na vrsto materiala jo premažemo ali prebrizgamo z ustreznim impregnacijskim sredstvom, ki materialu daje prožnost. Pri impregnaciji se strogo držimo navodil proizvajalca.

Kakšni so pa vaši čevlji za hojo v gore? Menite, da so superge dobra izbira?

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj