Konec tedna bom izkoristil in pripravil zimsko opremo. Le kaj vse to pomeni in na kaj vse moramo biti pozorni?

Nekaj zanimivega se je zgodilo v začetku šolskega leta. Prejel sem e-pošto Osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku, kjer so vse starše povabili k opravljanju bralne značke. Predvsem kot zgled otrokom in širjenju lastnega obzorja in ideja še kateri šoli in vzgojno-varstvenem zavodu.

Pred kratkim smo doma ponovno naročili časopis. Saj poznate ta občutek - dan se prebuja, skodelica kave in vonj časopisa. 

Sam bi bil brez knjig preprosto izgubljen. Že kot kratkohlačnik sem se 'potapljal' v svet domišljije Jula Verna, jezdil na konjih Vinetouja, prepotoval Kitajsko z Markom Polom … Nepozabni so bili petki, ko sem komaj čakal konec šole in v bližnji trafiki kupil Mikijev Zabavnik. Spomnim se mračne študijske sobe Koroške osrednje knjižnice, kjer sem preživljal prosti čas gimnazijskih let in tistega nepozabnega vonja po "vesolju" knjig, ki so me obkrožale in mi širile obzorja 'univerzuma'. 

Koliko noči je bilo prebedenih ob iskanju idej za svoje gorniške pustolovščine skupaj s Terayem, Bulhom, Zaplotnikom, Škarjo, Grošljem … Digitalizacija mi je v kasnejših letih ta svet oddaljila; e-knjige, digitalni bralniki, ampak tam nekje zadaj sem ves čas pogrešal tisti domači vonj in tisto šelestenje listov, mračno, toplo sobo in noči skupaj s svojimi junaki. Skoraj tako, kot bi pogrešal jutranjo roso na planinskih poteh in objem ljubljene osebe. Vedno se vrneš, ker brez objema ljubezni ne moreš in ne znaš živeti.

Za vas smo na našem Facebooku pripravili NAGRADNO IGRO. Pogoji nagradne igre so znani.

Knjižni sejmi, knjižnice, antikvariati, knjige … Pomenijo mi okno v svet in so svetišče moje duše in učitelj, ki mi z napojem pomaga preliti misli in ideje s črnim črnilom na bel papir - za naše otroke, naše potomce, zgodovino, kulturo, identiteto. V nočeh, ko zmanjka elektrike, pisana beseda ostaja - v mračni, topli sobi, vonj papirja in šelestenje listov.

Ste vedeli, da Planinski vestnik velja za najstarejšo slovensko revijo, ki še izhaja? Prva številka je izšla februarja 1895. Planinska zveza Slovenije pa ima tudi svojo založbo, ki redno izdaja zemljevide, moderne vodnike, strokovno literaturo in leposlovje.

Knjiga pa je lahko tudi čudovito darilo. Vsaj meni je in vsake se razveselim. Vremenska napoved za konec tedna ni najbolj obetavna. Ali pač. Morda kot nalašč za branje in pisanje, raziskovanje še neodkritega in rojevanja novih idej za planinske pustolovščine. Ravno danes, ko sem se sprehodil skozi Kamnik, so nameščali lučke. Vsaj zame prehitro. Ampak prihaja čas veselega decembra, čas obdarovanja. 

Sam bom konec tedna izkoristil in pripravil zimsko opremo. Pregledal plazovni trojček (plazovna aluminijasta lopata, sonda in žolna), v plazovno žolno vstavil sveže baterije, vstavil polno kartušo v plazovni nahrbtnik. S pilo naostril konice cepina in derez. V transportni vreči zamenjal jesenska oblačila za zimska. Lahke poletne čevlje očistil, impregniral z razpršilom in shranil za naslednje leto, ter jih zamenjal z nekoliko bolj toplimi zimskimi, vendar vseeno udobnimi. Morda ideja, da to storite tudi sami. Kako, pa več v naslednjih nasvetih v rubriki Matjažev svet gora.

 … in za pogum, še moj sestavek, kaj gore pomenijo meni.

Gore; svet vilinov, kozlov z zlatimi rogovi, sojenic … Svet, v katerem nedrju se sprehaja perkmandlc in po njih vrhovih kraljuje Morana. Svet, ki me je od nekdaj privlačil. Iskati pot, iskati sebe, se povzpeti na vrh in zreti v dan, ki se poslavlja. Ledena tema, ki žre voljo življenja do kosti. Prijatelj, kateremu se kremplji smrti zajedajo v prsi in mu trgajo življenje. Solze. Svoboda. Hrepenenje. Nežna dlan jutranjega žarka se sprehodi čez lice. Nov dan. Živim. Pustim živeti.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču