Obsedenost z zunanjo podobo verjetno nikoli ni dosegala takšnih razsežnosti, kot smo jim lahko priča danes: kultura diete, plastičnih kirurgov in "popravljenih" zvezdnikov nas prepričuje, da smo manjvredni, če nismo "popolni". Pozabljamo pa, da so ideje o lepoti kratkotrajne narave in da odsevajo kulturno, ekonomsko in družbeno dogajanje po svetu.
V sodobni družbi in tudi skozi zgodovino je želja po doseganju lepotnih idealov in "popolnega telesa" obremenjevala ljudi in jim nalagala pritisk glede njihovega videza. Vedno znova z lahkoto pozabljamo, da gre za standarde, ki v resnici sploh ne obstajajo, so izmišljotina, ki se spreminja ne le iz stoletja v stoletje, ampak tudi iz desetletja v desetletje!
V katerem zgodovinskem obdobju bi sodili med srečneže, ki imajo idealno postavo?
Paleolitska doba
Ena od najzgodnejših predstavitev ženskega telesa, ki so jo arheologi našli med izkopavanjem, je Willendorfska Venera. Kipec ženske figure je nastal med 28.000 in 25.000 let pred našim štetjem v Evropi. Venera predstavlja plodnost in privlačnost, videti pa je povsem drugače, kot nam narekujejo današnji standardi: postava z obilnim oprsjem in velikim trebuhom je nekoč veljala za najlepšo.
Stari Egipt
Ženska lepota je bila velikega pomena v starodavnem Egiptu, kjer so ideal predstavljala ozka ramena, visok pas in simetrični obraz. Lepota je bila statusni simbol, ženske so nosile celo zgodnjo verzijo današnjega laka za nohte.
Stara Grčija
Stari Grki so radi filozofirali o lepoti, vendar pa so takrat za moške veljali strožji lepotni standardi kot za ženske - atletska moška postava je bila najbolj zaželena, pri ženskah pa so kraljevali široki boki ter polne prsi in trebuh.
Dinastija Han
Kitajci so idealizirali ozek pas, bledo polt, velike oči in majhna stopala. Starodavni lepotni standardi se za ženske pri njih niso veliko spremenili, že takrat je bila namreč ideja ženstvenosti povezana z dolgimi črnimi lasmi, belimi zobmi in rdečimi ustnicami.
Srednji vek
Srednji vek je bil presenetljivo specifičen, ko se je govorilo o zunanji "popolnosti": najraje so imeli visoko čelo, tanke in populjene obrvi, majhne zobe, dolg vrat, ozek prsni koš, povešena ramena, visok vitek pas in rahlo štrleč trebušček.
Renesansa
Med letoma 1400 in 1700 se je v Italiji začel trend, ki je enačil videz s statusnim simbolom. Najbolj zaželen videz za ženske je bil: polna zadnjica, zaobljen trebušček, široki boki ter svetli lasje in koža.
Turbulentna 20. leta
V 19. stoletju so se lepotni standardi, skupaj s tehnološkimi, političnimi in kulturnimi premiki, začeli močno spreminjati, tako kot se je spreminjal položaj ženske v družbi. Ženske so med drugo svetovno vojno začele hoditi v službo, s tem pa so dobile v roke novo moč in začele same spreminjati trende. Znebile so se korzetov in izumetničenih frizur, popularen je postal androgen videz.
Bolj so v družbi zavzemale vloge, ki so prej pripadale moškim, bolj so imele rade fantovske postave in modo. Lepa moderna ženska je bila takrat ploska z ozkimi boki. Z novimi kroji oblek so skrivale svoje obline, ostrigle so si lase in se na vseh frontah borile za svojo svobodo. Žal pa so ravno v teh letih začeli beležiti tudi prve pojave motenj hranjenja.
Zlata leta Hollywooda
V 50. letih se je ponovno razmahnila moška verzija ženske lepote: postava v obliki peščene ure je morala imeti bujno oprsje, ozek pas in veliko zadnjico - idealni modeli, ki so takrat veljali za suhe in lepe, so danes videni kot "okrogli in debelušni".
Druga polovica 20. stoletja
Upor proti starim idejam ženskosti je dosegel višave, ko je zaslovela britanska manekenka Twiggy in postala ena izmed prvih svetovno znanih supermodelov. Bila je suhcena, z dolgimi nogami in deško postavo, ko pa se je že zdelo, da ni mogoče biti bolj suh od nje, je na sceno prišla Kate Moss in uvedla "heroin chic" videz. Anoreksija in druge motnje hranjenja so se močno povečale in terjale življenja številnih mladih deklet.
Drugo tisočletje
Pretirano suha postava, medijsko obravnavanje in izpostavljanje lepotnih idealov ter družbena obsedenost s težo so dejavniki, ki so zaznamovali vstop v drugo tisočletje in začeli na najstnikih puščati močne pečate. Čedalje bolj je bilo mogoče zaznati nizko samopodobo in motnje hranjenja pri ranljivi populaciji, s prihodom družbenih omrežij pa se je vse še poslabšalo, čeprav je prišlo tudi do preobratov v promociji videza.
Na družbenih omrežjih so lahko dobili glasove vsi tisti, ki so odstopali od "ideala lepote", s tem pa se je začela širiti pozitivnost in sprejemanje svoje postave. Obsesija s suho postavo sicer ostaja, so se pa začeli pojavljati tudi novi trendi - nekateri bolj in nekateri manj zdravi. Svetovno slavo so začele dosegati ženske, ki imajo velike joške, raven trebuh, miniaturen pas in ogromno zadnjico. To so tako nerealni proporci, da jih nobeno naravno telo ne more izpolnjevati, zato so plastične operacije začele postajati nekaj vse bolj vsakdanjega in normalnega.
Popravki nosu, botoks, Photoshop, umetne joške, polnila za ustnice, oblačila, ki optično ožijo postavo ... največji dosežek današnjega časa se zdi predvsem "ohranjati večno lepoto in mladost". Dejstvo pa je: nobeno telo ali obraz ne bosta za vedno popolna.
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"