A. Ko. | 23. 4. 2023, 06:00
Ideja, kam na nedeljski izlet: Tavčarjevi kraji, Tavčarjevi ljudje, Tavčarjevo leto
Sto let mineva od smrti velikega pisatelja, politika in pravnika dr. Ivana Tavčarja, ob tej priložnosti je vlada razglasila vseslovensko Tavčarjevo leto. Morda je ravno zdaj pravi čas, da obiščete Poljansko dolino. Kdor je nazadnje Tavčarjev dvorec Visoko obiskal kot šolar na končnem izletu ali kakšni ekskurziji, bo ob spremembah presenečen.
Ta dvorec ima danes povsem drugo podobo in Tavčar bi s tem gotovo bil zadovoljen. Konec koncev, Ivan Tavčar je še vedno blizu te imenitne stavbe in njegove posesti, posmrtni ostanki so v kapelici z grobnico le streljaj od dvorca, kapelica pa je bila pred leti tudi povsem prenovljena. Obnovo sta financirali sestri Metka in Ruda Zorc, ki sta sorodnici po Tavčarjevi sestri.
Ob stoti obletnici našega velikega pisatelja, politika in pravnika je Družba za komuniciranje Kreativna baza je skupaj z občino Gorenja vas – Poljane in Javnim zavodom za turizem in kulturo Poljanska dolina organizirala celodnevni program, da so lahko prisotni na kraju samem vsaj delno videli, kaj ti kraji ponujajo, kakšen je kulturni in turistični utrip te doline.
Čadeževa "Visoška kronika"
Lahko bi kar naravnost povedali: novi gospodar na Visokem je Milan Čadež, župan občine Gorenja vas – Poljane. Gospodar, ki je poskrbel, da je ta dvorec oživel, človek, ki ima zato največ zaslug, ki je verjel in še verjame v to zgodbo, ki še ni končana in še traja. Obnova namreč še ni končana, vsebina, ki so jo začrtali, pa zagotavlja, da bo zgodba trajala v prihodnost in da je zanemarjanje tega zgodovinskega kompleksa dokončno preteklost.
Čadež v tem času piše svojo "Visoško kroniko", to je zgodbo o poteku obnove tega dvorca od leta 2007, ko je kot župan vzel vajeti obnove v svoje roke, pa do današnjega dne in seveda do tistega trenutka, ko bo zapustil župansko mesto. Takole se spominja prelomnih trenutkov:
"Že v času, ko še nisem bil župan, sem spremljal, kaj se je dogajalo okrog Visokega in sledil sem poskusom, kako je s tem skušala gospodariti in reševati to področje še takratna skupna občina Škofja Loka. Bila so že razna prizadevanja, da bi s tem kompleksom, ki ima bogato zgodovino in velik pomen, nekaj naredilo, več ali manj pa so bile te zgodbe neuspešne," pojasnjuje Čadež in dodaja, da se je ob prevzemu vodenja občine leta 2006 hitro angažiral, da je našel zasebnika, ki je bil pripravljen investirati. Ko se je v letih 2008-2009 zgodila svetovna gospodarska kriza, pa do realizacije teh zamisli ni prišlo; načrti so se zaustavili.
"Leto 2011 je bilo nov mejnik, zgodilo se je na Tavčarjev rojstni dan, ko smo s kolegi nesli venec k Tavčarjevi grobnici in smo za tem posedeli na stopnicah te grobnice. Ob lepem sončnem dnevu so se mimo sprehajali ljudje, ki so spraševali, ali se bo na tem področju končno kaj zgodilo."
"Takrat sem rekel svoji druščini: tu moramo nekaj narediti! In leto za tem smo začeli prenovo objekta, najprej smo prebelili nekaj prostorov v rojstni hiši in postavili razstavo. In tako je steklo."
Od Tavčarja do Šubica
Danes je v dvorcu prostor za razstavo, poročna dvorana in lepa kavarnica, ki jo vodi Martina Ambrožič Tušar. Del tega mogočnega poslopja je v notranjosti še potrebno prenove. V dvorcu, na prostem in pod kozolcem se vso leto vrstijo najrazličnejše prireditve. Zelo priljubljena je ta lokacija za poroke, domači javni zavod za turizem, ki skrbi za ta objekt, ima protokol poroke izdelan do potankosti in Janez Čadež ženina, nevesto in svate pričaka v podobi Ivana Tavčarja.
Tudi sicer Janez Čadež in Lucija Kavčič v dvorcu in drugod po Poljanski dolini ob različnih priložnostih zaigrata kakšen odlomek iz Tavčarjeve povesti Cvetje v jeseni. "No, na porokah pa seveda nikoli ne povemo tistega znamenitega Tavčarjevega stavka 'Ljubezen nam je vsem v pogubo'," razigrano pove Kavčičeva. To bi bilo na poročni dan res preveč.
Se pa mnogi še dobro spominjamo filma Ljubezen nam je vsem v pogubo iz leta 1987, ki je bil posnet po novelah in motivih Ivana Tavčarja in v katerem Tavčarja odigra Boris Cavazza. Misel, kako je ljubezen pogubna za vse, ljudi in živali, pa Tavčar niza v povesti V Zali. Vendar lahko v drugih Tavčarjevih literarnih mojstrovinah najdemo tudi nasprotno, da je ljubezen lahko tudi večna.
Šubičeva hiša
Tudi obisk Šubičeve hiše je bil na nek način povezan s Tavčarjem. Eden najbolj markantnih portretov Tavčarja je naslikal prav Jurij Šubic, hkrati pa portret Tavčarjeve žene Franje sodi med enega od slikarjevih najbolj prepoznavnih portretov. Tu ima glavno besedo slikar in karikaturist Boris Oblak, ki obiskovalce popelje skozi zgodovino poljanske podobarske delavnice 19. stoletja in likovno dediščino ter tradicijo Šubičeve družine.
Šubičeva hiša
V Šubičevi hiši smo si lahko ogledali razstavo in ustvarjanje v delavnici karikatur z Borisom Oblakom. Njegova roka je nekaterim hitro izrisala karikaturo, ki smo jo lahko kot dodaten spomin odnesli s sabo.
Seveda v Šubičevi hiši ni šlo brez odlomka iz Tavčarjevega Cvetja v jeseni. Z dobro predstavo sta si aplavz prislužila Lucija Kavčič in Janez Čadež.
Svetovni prvaki v sirarstvu
V sirarni Pustotnik v Gorenji vasi nas je Katarina Uršič pričakala na vhodu v trgovino in prostor, kjer imajo degustacije, sprejela pa z uganko, koliko litrov vode popije na dan krava? Vprašanje je bilo pretežko, večina pa je vedela približno povedati, koliko povprečno na dan namolze kakšna krava. Okoli sto litrov vode, kolikor popije krava dnevno, pa si bo kot zanimiv podatek zapomnila večina, prav tako pokušino sirov, tudi tiste vrste, ki so v Bergamu v Italiji na World Cheese Awards, največje svetovnem ocenjevanju sirov, dobili najvišje ocene in temu primerna priznanja.
Žuža in Milan sta začrtala pot prepletanja tradicije, sodobnih in novih prijemov na Pustotnikovi kmetiji in sirarni, danes je to uspešna družinska zgodba družinskega podjetja, nikakor pa ne edina zgodba o uspehu iz Poljanske doline. Je kar lep privilegij, ko tam pod Blegošem pokušaš sire, ki so bili nagrajeni z odliko na svetovnem prvenstvu oziroma sirarski olimpijadi.
Dve Meti na Javorču
Lucija Kavčič pa je Presečnikovo Meto nato upodobila še enkrat, ko smo obiskali Lovsko kočo Javorč. Tam se nam je pridružila tudi Milena Zupančič, ki je bila nad predstavo navdušena, in obe Meti sta na koči doživeli prav prisrčno srečanje.
Milena Zupančič je doživeto nizala spomine na snemanje Cvetja v jeseni in pri tem žalostno pripomnila, da je od ustvarjalcev tega filma le še nekaj živih. Je pa to gotovo tisti Klopčičev film, ki je lepo zaznamoval slovensko kinematografijo in ki si ga bomo tudi v tem vseslovenskem Tavčarjevem letu ponovno radi ogledali. Na koči pa je Petra Potočnik s kmetije Šupc prikazala izdelavo drobnjakovih štrukljev, zaupala recept in njeni štruklju so se za tem znašli v slastni "župi".
Turistični novinar Drago Bulc je pripomnil, da slovenska javnost še vedno premalo ve, kaj se je v zadnjih letih tukaj dobrega zgodilo in kaj ta dolina dobrega ponuja za turizem. Sicer pa občina Gorenja vas – Poljane brezposelnosti skorajda ne pozna, za vse, ki hočejo delati, je dela dovolj. Prav tako pa tukaj ne manjka zgodb o uspehu.
