Spomin na Slovenijo: 10 izjemnih suvenirjev, ki jih turisti najraje odnesejo domov

Slovenija zaradi svoje raznolikosti ponuja veliko edinstvenih izdelkov – od ročno izdelanih okrasov in predmetov do lokalnih kulinaričnih dobrot in tradicionalnih pijač. Mnogi, ki nas obiščejo, si želijo domov s seboj odnesti tudi kak košček naše države ali spominek, za katerega lahko rečejo, da je "tipično slovenski". 

Kaj bi vi predlagali tujcem, če bi vas povprašali po tradicionalno slovenskih izdelkih? S pomočjo popotniškega foruma smo zbrali nekaj najpogostejših odgovorov turistov.

Lectarjevo srce

Za tiste, ki prisegajo na tradicijo, je sladko tradicionalno Lectarjevo srce tisti pravi simbol Slovenije, po katerem se bodo še dolgo spominjali obiska naše države.

Izdelava okrašenega medenega peciva je stara slovenska tradicionalna obrt, v Lectarjevem muzeju v Radovljici, kjer jih še vedno izdelujejo po izvirnih metodah, lahko obiskovalci celo sodelujejo pri njihovi dekoraciji, kar je za mnoge turiste prvovrstno doživetje. Ne le, da si lahko domov s seboj vzamejo "slovensko srce", na njem imajo lahko napisano tudi svoje ime ali pa ime nekoga, ki jim je zelo pri srcu.

Idrijska čipka

Če smo že začeli s tradicionalnimi slovenskimi izdelki, ki so pomemben del naše kulturne dediščine, pa še nadaljujmo z njimi. Sem prav gotovo spada znamenita idrijska čipka, ki jo že stoletja izdelujejo vešče roke idrijskih klekljaric, obrt se v veliki meri prenaša iz roda v rod.

Ker gre za zelo unikaten slovenski izdelek, je idrijska čipka zares dragoceno darilo. Tisti turisti, ki idrijsko čipko kupijo kot suvenir iz naše države, se tega običajno tudi zelo dobro zavedajo. Najznačilnejša tehnika idrijske čipke je ris oziroma trak, ta se tradicionalno izdeluje s šestimi do osmimi pari klekljev, v bolj sodobni različici pa poznamo tudi nakit iz idrijske čipke.

Suha roba iz Ribnice 

Od raznih gospodinjskih predmetov kot so žlice, vilice, deske za rezanje, kuhalnice in sklede do lesenih igrač in lesenih okrasov za dom in vrt - ribniška suha roba je prav tako nekaj, kar izjemno navdušuje tuje obiskovalce. Nekateri se odločijo za nakup enega od ribniških izdelkov, ki ga imajo potem doma kot okras, drugi si domov vzamejo nekaj, kar jim bo lahko prišlo prav.

Lepo je vedeti, da večstoletna obrt izdelovanja lesenih izdelkov v majhnem slovenskem mestecu na jugovzhodu države še živi. Ljudje pa jo imajo radi tudi zato, ker jim omogoča stik s pristnim naravnim materialom, kar les gotovo je.

Panjska končnica

Veliko turistov je izpostavilo nakup še enega lesenega izdelka - slovenske panjske končnice, ki je znana po tem, da so na njej naslikani različni motivi iz ljudske kulture in folklore. Znamenite slovenske panjske končnice imajo dolgo zgodovino, prve so nastale pred več kot 600 leti na Gorenjskem, kjer se nahajajo tudi številni naši čebelarski kraji.

Reprodukcije najbolj znanih motivov s panjskih končnic, ki jih turisti lahko najdejo na stojnicah na glavni tržnici ali pa v trgovinah s spominki, so prav tako priljubljeno darilo in spomin na Slovenijo.

Piranska sol

Zadnje čase se zelo visoko na lestvico priljubljenih spominkov iz Slovenije uvršča sol iz piranskih solin. Ta je pridelana po 700 let starem tradicionalnem postopku in s tradicionalnimi orodji. Starodavno nabiranje soli v tanki plasti na površini Sečoveljskih solin zagotavljajo soli zelo prepoznaven okus in vonj.

Dejstvo, da pri nas sol še vedno pridelujemo po postopkih, pri katerih je pridelek odvisen zgolj od sil narave – sonca, vetra, morja in marljivega dela solinarjev, je nekaj, kar tujce naravnost fascinira.

Copati iz filca

Da imamo Slovenci zelo radi copate, je že dolgo znano. Kaj hitro pa to postane jasno tudi tujim obiskovalcem, ki med obiskom Slovenije vstopijo v kakšen slovenski dom - skoraj praviloma jim namreč najprej ponudimo copate. Pri nas pa izdelujemo tudi posebne volnene copate za hladne dni, ki so narejene iz 100-odstotnih naravnih materialov oziroma dobro skrtačene ovčje volne. 

Zelo znani so tradicionalni copati iz filca z Jezerskega, saj je tam doma največ ovac. Takšni copati so lahjo zelo čudovito darilo.

Bučno olje

Pri odločitvi, kaj vzeti domov iz Slovenije, nikakor ne gre brez slovenske kulinarike. Ta je bogata s sestavinami, ki jim ni para nikjer drugje, ena takšnih sestavin pa je tudi omamno dišeče bučno olje, s katerim se lahko pohvalijo predvsem Prekmurci in Štajerci.

Veliko tujcev je na popotniškem forumu izrazilo čudenje nad gostim in slastnim bučnim oljem, saj ga marsikje po svetu sploh ne poznajo. A vsi so se strinjali v eni stvari - solata je najboljša, če je prelita ravno z njim. Zato ga mnogi pred odhodom nabavijo vsaj kakšen liter oziroma kolikor jim dopuščajo carinski predpisi.

Potica

Tudi brez potice se mnogi ne odpravijo iz Slovenije. To največkrat poskušajo najti v kakšnem od lokalnih supermarketov. In čeprav se zavedajo, da to ni tista prava - domača, se nekako zadovoljijo s trgovinsko, tako zelo jim je všeč. 

Nekaj dišečega, sladkega in bogatega z okusi po orehih ali maku vedno doseže svoj namen, pravijo. In še kako prav jim moramo dati!

Slovenski med in medica

Zaradi svoje res dolge čebelarske tradicije, je naša država znana po zelo kakovostnem medu in medenih izdelkih, kar tujcem, ki prisegajo na zdravo in domače, nikakor ne uide. Zato je treba domov prinesti tudi kozarec ali dva slovenskega medu (zaradi številnih zdravstvenih koristi tega mnogi imenujejo "tekoče zlato").

Poleg tega imamo kot čebelarska država pri nas na voljo za nakup mnoge številne druge iz medu narejene edinstvene izdelke. Med njimi prevladuje medica, zadnje čase so zelo priljubljene še medene praline in medene čokolade.

Borovničevec

Morda vas bo zadnja od najbolj priljubljenih izbir nekoliko presenetila, a je veliko turistov in popotnikov povedalo, da si domov odnese kakšno steklenico slovenskega borovničevca. Zanj namreč pravijo, da je edinstven ter da česa podobnega doma ne poznajo in ne morejo kupiti.

Gre za liker, ki si je na Slovenskem pridobil naziv tradicionalne pijače. Skrivnost dobrega borovničevca je v prvi vrsti kakovostno skuhano domače žganje, pravšnja mera sladkorja in v to namočene gozdne borovnice. Borovničevec mora stati vsaj 2 meseca, da borovnice sprostijo v žganje vso svojo barvo in okus.

Pri tako posebni izdelavi ni nič čudnega, da tujci še posebej izpostavljajo njegove zdravilne učinke!

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču