A. Ko. | 12. 3. 2023, 06:00
Ko se ptički ženijo – gregorjevo ali slovensko valentinovo
Slovenci zelo radi praznujemo tuje amerikanizirane praznike, kar pomeni, da je tudi valentinovo v zadnjih letih postalo vedno bolj priljubljeno in še en dodaten razlog za nakup darilc. Kaj pa, če bi bolj sledili slovenskim običajem in bi praznik zaljubljencev namesto 14. februarja praznovali 12. marca, na gregorjevo?
12. marca praznujemo slovenski praznik zaljubljencev – gregorjevo oziroma dan, ko se ptički ženijo. Gre za star praznik, zametke katerega najdemo že v predkrščanski dobi, ko je še veljal julijanski koledar. Takrat so gregorjevo praznovali 21. marca, današnji prvi dan pomladi in na dan, ko je godoval sveti Gregor – prinašalec luči.
Ob nastanku novega, gregorijanskega koledarja, se je god sv. Gregorja prestavil na 3. september, gregorjevo pa na 12. marec.
Praznik se je ohranil kot praznik pomladi, saj prinaša več svetlobe in dnevi postajajo vedno toplejši. Zima in narava se prebujata iz spanja, ptički so vse glasnejši, zato se večkrat ob gregorjevem sliši rek, da se 'ptički ženijo' in tako je nastal tudi slovenski praznik ljubezni. O njem pa je več zapisala Metka iz Sanjskega šopka.
Ljudski običaji na slovenski praznik zaljubljencev
Tradicija praznovanja gregorjevega se je močno razvila predvsem tam, kjer je prevladovalo obrtništvo. V Tržiču še danes lahko sledite običajem, povezanim s praznikom luči – najbolj znan je še danes aktualen spust ladjic po vodi. So pa obrtniki v Tržiču in okoliških vaseh na noč pred godom sv. Gregorja pripravljali kresove, v ognje pa z metlami risali kroge in osmice. Goreče palice so pod sloganom 'luč v vodo', nato odvrgli v bližnje reke ali potoke.
Ljudski običaji pa so doma tudi širše po Evropi, sicer ne prav na enak datum, a običaji so podobni in glavni izmed njih je živ tudi v Sloveniji – spuščanje ladjic oz. gregorčkov po rekah.
Kaj so gregorčki?
Gregorčki so sodobno ime za ladjice ali barčice, ki so jih izdelovali obrtniki in njihovi vajenci iz ostankov v njihovih delavnicah. Gregorjevo je bilo namreč pomemben dan in velik praznik za obrtniške poklice.
Sestavljeni so bili iz desk oz. materiala, ki je plaval na vodi. Na podlago so pritrdili na olje namočene oblance, ki so goreli, pozneje pa oblance zamenjali za svečke. Domišljija ni poznala meja, nekateri so spuščali kar coklo okrašeno s svečami ali pa ladjice izdelane iz papirja ali kartona. Ko je plamen zajel celotno ladjico, se je ta potopila in rek 'luč v vodo' se je zgodil.
Takšni običaji so še vedno živi po vsej Sloveniji, ponekod so celo prave prireditve. So pa zdaj narejeni iz okolja bolj prijaznih materialov, večino tudi vzamejo iz vode.
Pregovor ptički se ženijo
Ko govorimo o gregorjevem, vsi poznamo rek, da se na ta dan ženijo ptički. A seveda ne samo na ta dan, ampak se takrat začne prebujati pomlad, vse začenja cveteti, temperature so vedno višje in ptički so bolj glasni. Zato lahko rečemo, da ptički prinesejo nov letni čas, ki nas počasi pelje proti poletju.
Če bi verjeli vsem legendam in ljudskim pripovedkam, se ptice ženijo kar trikrat letno – enkrat mesečno od januarja do marca. Prvič 22. januarja, drugič 14. februarja na valentinovo in zadnjič 12. marca, na gregorjevo.
In kaj podariti za letošnje gregorjevo?
Oglasite v Sanjskem šopku v Škofji Loki ali v Ljubljani, ali pa kar prek spleta naročite kakšnega izmed šopkov in letos s svojo partnerico ali partnerjem praznujte kar slovensko valentinovo. Saj veste, tradicije je treba ohranjati.
