M. P. | 22. 12. 2022, 19:29
Poljub morja na ustnice: izšla je knjiga o ostrigah v Evropi avtorja Mateja Fišerja
Gre za eno redkih del, povezanih z ostrigami na Stari celini. Knjiga je namenjena vsem ljubiteljem ostrig in tistim, ki bodo to šele postali.
Pesnik Léon-Paul Forgue pravi, da je okus ostrig enak, "poljubu morja na ustnice". Kot je o svoji knjigi "Ostrige v Evropi, Vzreja, zalivi in kuharska knjiga," ob predstavitvi povedal avtor Matej Fišer, gre za eno redkih del, povezanih z ostrigami v Evropi.
"Knjiga je pregled najpomembnejših vrst ostrig v Evropi, zalivov v katerih domujejo ostrige in načina priprave," pravi Fišer, ki je napisal že dve kulinarični knjigi: Goričko – kuhinja v naravi in Goričko, divji vzhod.
Nekaj novega in drugačnega
Fišer, ki prihaja iz Prekmurja, je v prejšnjih dveh delih pozornost namenil tradicionalnim prekmurskim receptom, z željo ohranjanja kulinarične dediščine tega prostora. "Moje prejšnje knjige so bile vezane na lokalno kuhinjo, bolj po vzoru 'kot je delala moja stara mama'," razloži. Knjiga o ostrigah je tako tudi zanj nekaj popolnoma drugačnega, avtor pravi, da je njen nastanek posredno tudi rezultat korone.
"Med korono sem imel kar nekaj časa za razmislek, kako naprej ... odločil sem se, da podrobneje raziščem temo, ki me je že dolgo zanimala - ostrige."
Razlikujejo se po vzreji in okusu
Fišerjeva knjiga je razdeljena na dva dela. V prvem delu opisuje vrste in njihov tipični okus, zalive in načine njihove reje. Opisan je tudi način označevanja, kar kupcem ostrig olajša odločitev o izboru. Bralci bodo v knjigi našli tudi navodila, kako ostrige odpiramo in shranjujemo ter priporočila o spremljavi pijač, ki se podajo k okusom ostrig.
V drugem delu knjige so recepti, med katerimi so tako tisti standardni ali legendarni, kot tudi taki, ki jih ne najdemo nikjer drugje. "V osnovi gre za preproste recepte, ki poudarjajo primarni okus ostrig," pravi Fišer.
"Ostrige najpreprosteje primerjamo z vinom, kjer obstaja nekaj vrst, vendar imajo na različnih lokacijah drugačen okus."
Prav zaradi tega v knjigi opisuje najpomembnejše vrste in najpomembnejše zalive v Evropi, poleg tega so dodani tudi uporabniški predlogi, kako prepoznati posamezne vrste.
Zakaj ostrige?
Na to vprašanje avtor odgovarja, da smo v današnjem času prehranskih dodatkov na ostrige pozabili, a te vsebujejo tudi veliko naravnih snovi, ki jih naš organizem potrebuje.
Matej Fišer, avtor knjige "Ostrige v Evropi, Vzreja, zalivi in kuharska knjiga".
Prav tako so ostrige in druge školjke varovalo in filter morij in jih ohranjajo pri življenju. "Po pogromu nad populacijo evropske sploščene ostrige so predvsem rejci začeli v evropska morja uvajati pacifiško ostrigo, ki je nekoliko bolj trdoživa. Prisotnost ostrig v morjih ima tako svoj naravovarstveni pomen, kot tudi gastronomskega, kulturnega in družbenega."
Dokler jih ne poskusite, boste težko vedeli, ali so v kulinaričnem smislu ostrige za vas ali ne. Fišerjeva knjiga, ki bo v kratkem izšla tudi na Dunaju, kjer živi, je gotovo najboljša pot v njihovo spoznavanje.
Na predstavitvi knjige tudi številni znani Prekmurci
Dogodka se je v ljubljanskem vrtu Lili Novy udeležilo kar nekaj znanih obrazov, v oči so nam padli predvsem znani Prekmurci Vlado Kreslin, Valentina Smej Novak in Dušan Šarotar.
"Vem, kaj si mislite. Prekmurec o ostrigah?" je zbrane uvodoma zelo duhovito nagovoril Fišer in nas kasneje povabil na pravo vrtno degustacijo ostrig in vin.
Predhodno je razložil, da se ostrige odpirajo na dva načina: ob strani in na zadnjem delu. "Kolikor jih odpreš, jih lahko poješ," je bil še en njegov zelo koristen podatek o nevsakdanji kulinarični specialiteti.
