(Ne)resnice o hrani, ki so vas do zdaj pri kuhanju zagotovo omejevale

Za vas smo pripravili nekaj nasvetov o pravilnem ravnanju s hrano. Je res, da ne smemo nikoli pogrevati riža? In da moramo piščančje meso pred peko oprati? 

Ni pomembno, kako narežete česen

Če recept zahteva zdrobljen česen, ga zdrobite. Če morate dodati nasekljan česen, ga nasekljajte. Če potrebujete polovico stroka, dodajte polovico stroka. Zakaj je to tako pomembno? Od tega, kako je pripravljen česen, je odvisna intenzivnost njegovega okusa. Zdrobljen bo imel močnejši okus, celi stroki česna pa so najbolj blagi.

Česen je pripravljen veliko hitreje kot čebula in lahko se prismodi, zaradi česar bo imel grenek okus. Temu se izognite tako, da česen dodate proti koncu praženja. Razen seveda, če jed vsebuje tekočino, to bo preprečilo, da bi se česen prismodil.

Česen vsebuje več snovi, ki delujejo antioksidativno in odpravlja mnoge težave ter spodbuja imunske odzive. Surov česen uničuje bakterije, kuhan pa dobro redči kri in varuje srce.

Začimbe lahko dodate kadarkoli med kuhanjem

Za nekatere začimbe velja, da jih dobro na hitro popražiti na začetku kuhanja, ker se tako sprostijo olja in močna aroma. Druge, še posebej pri pripravi jedi, ki se kuhajo zelo dolgo, pa je bolje dodati kasneje, da se ne prekuhajo.

Toplota lahko aktivira nekatere spojine v začimbah in 'uniči' druge, zato je pomembno, da se začimbe dodajajo tako na začetku kot na koncu kuhanja.

Kurkuma, denimo, vsebuje spojino, ki je odličen antioksidant, a je naše telo ne more vedno absorbirati. Da bi lahko dobili kar največ od te čudovite začimbe, je zato kurkumo dobro popražiti na samem začetku kuhanja. Nekatere začimbe pa potrebujejo daljše kuhanje, takšen je denimo lovorov list.

Morda se zdi precej zapleteno, vendar lahko hitro usvojite to znanje. In tako poskrbite za fantastične okuse, pa tudi okusite vse dobrodejne lastnosti, ki jih lahko začimbe in zelišča ponudijo.

Paradižnik morate hraniti v hladilniku

Nizke temperature spremenijo okus paradižnika in njegovo teksturo, zato je paradižnik bolje hraniti v shrambi ali preprosto na pultu. Pazite le, da ni blizu izvora toplote oziroma izpostavljen na direktni sončni svetlobi.

Če pa se kljub vsemu odločite, da ga boste shranili v hladilniku, ga vzemite iz hladilnika toliko prej, da se bo segrel na sobno temperaturo.

Namig: ko je paradižnik zrel, poskrbite, da ga boste porabili v treh do petih dneh. Če ga imate preveč, skuhajte omako ali pa ga zamrznite.

Če boste testeninam dodali olje, se ne bodo sprijele

Testenine ne potrebujejo olja, da se ne bi sprijele. To bo pravzaprav preprečilo, da bi se lepo prepojile z omako, če so preveč kuhane, pa lahko postanejo sluzaste. Namesto tega uporabite dovolj velik lonec z veliko vode in sol dodajte šele ko voda zavre.

Krompir morate vedno olupiti 

Lupina krompirja je pravzaprav odličen vir hranil in vlaknin. Lupina prav tako jedi doda teksturo in barvo. Ni torej nekega splošnega pravila – če imate radi hrustljav pečen krompir, si ga mirno privoščite neolupljenega. Krompir le dobro operite in osušite in če je le mogoče poiščite organskega, ki ne bo vseboval pesticidov.

Morda imate občutek, da boste tako prihranili nekaj časa, toda če boste surov krompir prelili z vrelo vodo, ne bo enakomerno skuhan. Zunaj bo razkuhan, sredica pa bo morda ostala še surova.

Krompir začnite kuhati v hladni oz. mlačni in rahlo osoljeni vodi in ko voda zavre, znižajte temperaturo in naj vre počasi.

Postan kruh zavrzite

Če je kruh le postan oziroma suh in ni plesniv, ga preprosto postavite za nekaj minut v ogreto pečico. Sicer pa ga tudi takega lahko uporabite tudi v številnih receptih - denimo za pripravo francoskega opečenca. Ali pa za pripravo mesnih kroglic ali mesne štruce. Lahko pa kruh povsem posušite na zraku in nato zmeljete v drobtine.

Piščančje meso je treba vedno sprati pod tekočo vodo

Pri NHS opozarjajo, da te tega nikakor ne bi smeli početi. S tem se ne boste znebili morebitnih neprijetnosti. Pravzaprav lahko spiranje bakterije celo razširi na druge površine in se zato to početje odsvetuje.

Bolj pomembno je, da meso ustrezno pripravite in da je dobro skuhano oziroma spečeno – notranja temperatura mesa mora doseči 74 °C, to je tisto, kar uniči bakterije.

16. Riža ni dobro pogrevati

Riž je pogost krivec za zastrupitve s hrano. Vendar le, če z njim nepravilno ravnate. Bolj problematičen kot nekatera druga živila pa je zato, ker lahko vsebuje bakterije imenovane Bacillus cereus. Zato je postopek priprave in shranjevanje zelo pomemben, da se izognete težavam.

Seveda je riž najbolje pojesti sveže skuhan. Sicer pa ga je treba hitro ohladiti  – v roku ene ure, še bolje pa je, če ga takoj postavite v hladilnik – in shraniti v neprodušno zaprti posodi v hladilniku.

Ko ga grejete, ga res dobro pogrejte, da bo vroč, kot da je bil pravkar kuhan – v ponvi, na nižji temperaturi in ob neprestanem mešanju. In zapomnite si, riža nikoli ne pogrevajte dvakrat.

Novo na Metroplay: "To je kot droga" - Livija Pandur | N1 podkast s Suzano Lovec