Ohladite se lahko tudi s hrano (predlogi izkušenega popotnika Vida Legradića)

Popotniške destinacije za potep z oprtanimi nahrbtniki kar vabijo. Od Tajske, Peruja in Karibov naprej. Kje so potem še pustolovska Afrika, moderni Bližnji vzhod in konec koncev poletna Evropa.

Vročini se tako ali drugače ne da izogniti, lahko pa se ji zoperstavi s klimatsko napravo, z namakanjem v različnih vodnih telesih in s hrano. Ta me je kot popotnika velikokrat (tudi s pomočjo lokalnega znanja) nepričakovano ohladila. 

Vzemimo za primer klasično turistično destinacijo Grčijo. Tamkajšnjih vročih poletij in čudovitih plaž si skorajda ne moremo zamisliti brez tradicionalne grške kumarične solate. Tzaziki ne samo, da telo rehidrira, ampak tudi ohladi. Kombinacija jogurta, kumaric in limone človeka preprosto ohladi. Zakaj in kako? Je razlog res le v kombinaciji živil?

V tradicionalni kitajski medicini obstajata dve skupini živil: hrana, ki »segreva« in »hrana za hlajenje«.

Definicija seveda nima nobene zveze s temperaturo. Razlog tiči drugje in je povezan s telesno presnovo. Hladilna hrana pomaga iz telesa odstraniti toploto s pomočjo hidracije oziroma vode, čiščenjem toksinov iz telesa in s pospeševanjem metabolizma. Telo olajša. Po drugi strani da grelna hrana telesu več energije. Prav zato je slovenski tradicionalni krožnik najokusnejši pozimi. 

Kot popotnik sem hladilno moč hrane prvič izkusil v Indiji. Tamkajšnje tropsko podnebje, nasičeno z vlago, zahteva še nekaj več kot le pitje vode. Indijci so rešitev našli v začimbah in pekočih niansah čilija. Še posebej na jugu, najtoplejšem delu te raznolike države, je bilo konzumiranje skoraj vsake jedi prava pustolovščina. Masala dosa (indijska palačinka s krompirjevim nadevom), rižev brijani (riž s čebulo in začimbami), kariji, vse je bilo tako zelo pekoče, da sem se grozno potil. Zgage v prebavilih raje ne bom omenjal. In vendar, kadarkoli sem kuharje prosil, naj naredijo jed manj pekočo, so se le smejali in odkimavali z glavami, rekoč: »Gospod, pekoča hrana vas bo ohladila od znotraj.« Najprej so se mi zdele te trditve nenavadne. Toda sčasoma sem ugotovil, da so imeli prav; kajti znanost pravi, da uživanje začinjene hrane zviša notranjo temperaturo telesa na način, da se ujema s temperaturo zunaj telesa. Zelo preprosto. Za piko na i imamo tu še potenje, ki telo ohladi, ko znoj izpareva.

Hrana, ki hladi na bližnjem vzhodu, je humus. Njegove zanimive lastnosti sem izkusil sredi puščave, ko smo od peska in vročega vetra presušeni avanturisti pomazali skledo humusa do zadnje packe. Razlog za hrepenenje telesa po tej jedi tiči v množici vitaminov in mineralov, ki se v svoji kombinaciji uspešno bojujejo proti vnetjem. V primeru bližnjega vzhoda predvsem v povezavi s kožo. Humus v tem primeru hladi, ker je vir mangana, ki se bori proti prostim radikalom, in molibdena, ki pomaga pri razstrupljanju kože z odstranjevanjem sulfitov. Potem sta tu še folat in vitamin B, ki negujeta kožne celice in popravljata poškodbe zaradi sonca. Rezultat: razbremenjena koža bolje odvaja toploto. 

Obstajajo pa še jedi, ki so izumljene prav z namenom, da ohladijo. To je na primer sladoled. In pa nekoliko bolj zdrav gazpacho iz Španije. Zelenjavna juha, ki to ni - katere osnova so paradižnik, česen in olivno olje - je zmeraj postrežena hladna. Predstavlja odsev vroče pokrajine Andaluzije, iz katere izvira. Hladnost juhe je zasnovana tako, da ohladi na vroč španski dan. Enako velja za mehiško juho iz limone, pa čeprav se poje vroča. Njena kislina deluje hladilno in razstruplja. Enako je z drugimi citrusi ter seveda s tistim sadjem in zelenjavo, ki hidrira. Soparnemu julijskemu ali avgustovskemu dnevu se dobro pridata še hladna breskev in ledena lubenica.

Ste vedeli, da se lubenico pravilno ohladi tako, da se jo najprej pokrije z razmočeno krpo in se jo nato pokrito postavi neposredno na sonce? Sončna svetloba bo krpo ogrela in s pomočjo izhlapevanja potegnila iz lubenice vso njeno toploto.

Ta postopek je tako učinkovit, da lahko notranjost lubenice tudi zmrzne. Poskusite in preverite.

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj