Od nekdaj je veljalo, da se radi izognejo delu, medtem ko vroče poletne dni po navadi kar prespijo. A to nikakor ni res, je zdaj slišati pri južnih sosedih! Končno smo izvedeli, od kod izvira takšno prepričanje ...
Poleg tega, da so takšna prepričanja žaljiva, so tudi neresnična, je na Facebooku zapisal Jurica Gašpić, ustanovitelj in novinar spletne strani Morski.hr.
"Dalmatinska lenoba" ne obstaja
Novinar svoj zapis začne z besedamu, da o "urbanem mitu" domnevne dalmatinske lenobe še nikoli ni dobil nekega inteligentnega odgovora. Od kod ljudem takšno prepričanje, se zato sprašuje.
"Ko pride poletje, vedno nekako spet v ospredje pride ta nekoliko drzna izjava, za katero posamezniki verjamejo, da ima korenine v resnici," začne zapis.
A vendar stvari ne bi smeli posploševati, temveč iskati odgovore, pravi novinar. Sam jih je v konkretnem primeru poskušal najti v starih anekdotah. Temu vprašanju pa je največ pozornosti posvetil še v času, ko je delal kot profesor zgodovine in geografije.
Z učenci je šel po odgovore "na teren"
Na šolskem izletu v mesto Omiš v Splitsko-dalmatinski županiji ter na reko Cetino, kjer so se jim pridružile tudi šole iz Zagreba, je med učenci v avtobusu slišal pogovor o dalmatinski lenobi. Zato se je odločil, da si vzamejo premor od vožnje ter izstopijo iz avtobusa.
Odpravili so se proti primoštenskim vinogradom.
"Bil je konec junija, tik ob koncu šolskega leta, in sonce je neizmerno pripekalo. A želel sem jim pojasniti, da so jih doma napačno učili in da ta predsodek enkrat za vselej ovržemo," je zapisal.
Zgodba o gradnji suhozidov
Ko so prispeli, je z roko pokazal proti kamnitim zidovom: "Vidite te gradnje?" je vprašal učence.
"Sem niso bile postavljene zato, da bi jih kdo občudoval. Niti ni kdo kamnov prinesel od drugod. Da bi prišli do koščka zemlje, je neka dalmatinska družina cele dneve zlagala kamenje skupaj v ta zid," jim je pojasnil.
Ena od učiteljic ga ja kljub temu nato vprašala: "No, pa vendar, kako ste kar naenkrat postali tako leni?"
Ogorčenje tudi v hrvaških medijih: zakaj v prvi vrsti ni bilo Slovenca, ki je most zasnoval?
Rojstvo mita
Ob njenem vprašanju se je novinar odločil, da "notranjcem" do konca razloži, v čem je stvar.
Povedal jim je, da si je veliko Dalmatincev z izgradnjo avtoceste leta 1968 ter posledično s prihodom vse večjega števila turistov, delo poiskalo v hotelih in restavracijah kot natakarji in kuharji.
"In vi s celine, gospa, kot drugi turisti, bi se zbujali opoldne. Medtem ko so ti domačini že od 4. ure zjutraj kopali na polju, krmili živino in pripravljali kosilo, da ne bi delali po največji vročini pri 40 stopinjah. Videli pa ste jih le pri popoldanskem počitku, ki so si ga zasluženo privoščili!"
Kot je zaključil, so Dalmatinci po mnenju drugih "leni", samo zato, ker jih dopustniki vidijo zgolj na mestih, kot so lokali in hoteli, kjer pa pravzaprav delajo. Ter zato, ker utrujeni od nočnega in zgodnjega dela čez dan počivajo.
Hrvati se zabavajo: Robert Golob bi ta trenutek sejo lažje sklical na hrvaški obali kot v Ljubljani
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec
