Finančna svetovalka o finančnem opismenjevanju, varčevanju in še čem: “Otroke obremenjujemo že skozi pravljice: bogati so ošabni, revni so nebogljeni!”

Vse se začne in konča pri denarju, če hočeš izgubiti prijatelja, mu posodi denar, denar je sveta vladar, malo denarja, malo muzike ... pregovori, povezani z denarjem, so integralen del naše kulture, pogovori o denarju pa vsakodnevna stalnica, pa naj gre za to, kako se je podražila kava v lokalu pod pisarno, za primerjanje cen počitnic, zgražanje nad nepremičninskim trgom ali opravljanje soseda, ki ima spet nov drag avto.

Denar ni le valuta, ampak simbol – moči, svobode, varnosti, pa tudi stresa in konfliktov. Kljub njegovi vseprisotnosti pa se o osnovah finančne pismenosti, o varčevanju in investiranju pogovarjamo manj, kot bi se morali.

Zakaj? Morda zato, ker nas preganja občutek, da so finance nekaj, na kar bi se morali spoznati; ker nas je sram, da trošimo prek svojih zmožnosti, da ne zaslužimo dovolj ali ker je enostavno lažje odlašati z vprašanjema, kot sta "Ali poleg Netflixove naročnine res potrebujem še tri druge?" in "Bi se dodatnemu potovanju na leto lahko odpovedala na račun investiranja za upokojitev?"

Če ne veste, kje začeti, vam na pomoč gotovo lahko priskočijo vsebine Marje Milič. Ena najvidnejših finančnih svetovalk pri nas se s finančnim opismenjevanjem ukvarja že desetletja, dolga leta je bila novinarka Financ, danes je odgovorna urednica slovenskega digitalnega uredništva Bloomberg Adria in revije Bloomberg Businessweek Adria, vodi pa tudi prvi slovenski podkast o upravljanju denarja Money-How.

Za Metropolitan je odgovorila na nekaj najbolj perečih vprašanj, med drugim o tem, kako najti ravnovesje med porabo in varčevanjem tudi pri ne ravno visoki plači, zakaj investiranje ni samo za finančnike na Wall Streetu, kako narediti prvi korak k finančni neodvisnosti in kaj si misli o kupovanju nepremičnin za investicijo. Pripravite si beležko, morda boste s pomočjo njenega znanja končno prihranili tistih nekaj evrov na mesec.

Kakšna je bila vaša finančna vzgoja v mladih letih? So vas teme, povezane s financami, zanimale že zgodaj in ste informacije iskali samoiniciativno ali so vas doma izobraževali v tej smeri?

Moja starša sta zelo preudarna z denarjem. Oče je sicer velikokrat eksperimentiral s financami, tako da je že relativno hitro začel vlagati v vzajemne sklade, praktično ob njihovem pojavu. Teme, povezane s financami, me v zgodnji mladosti niso pretirano zanimale, začele so me zanimati med študijem, ko sem delala pri Časniku Finance. Z investiranjem se ukvarjam dvajset let. Imela sem to srečo, da sem lahko v službi študirala finančne trge, največ sem se naučila s tem, ko sem o njih pisala. V tem času sem se kot investitorka precej spremenila in razvijala, tako kot se je spremenila oziroma razvila tudi sama finančna panoga.

Veliko je bilo eksperimentiranj, tudi kakšna izguba in lepi dobički. Takšnih možnosti, kot jih imam danes za investiranje, v mojih časih ni bilo – da bi recimo z domačega kavča oddajali naročila za nakup ali prodajo delnic. Kriptovalute se takrat še niso rodile. Bitcoin je nastal leta 2009, ko sem bila stara 30 let. 

Kako in zakaj ste postali finančna novinarka in pozneje podkasterka ter strokovnjakinja za finance? 

Sem ena redkih novinark, ki sem že pred več kot 15 leti imela v nazivu novinar, specialist za osebne finance. Po naključju sem "padla" v to zgodbo. Zasluga gre Petru Franklu, ki me je premestil z revije Manager na revijo Moje finance. Tam sem spoznala čudoviti svet zavarovanj, borze pa tudi pasti finančnih prevar. Enostavno zaljubila sem se v ta svet.  

Ko sem se poslovila od Financ, sem se vprašala, kaj naj storim s kapitalom, ki ga imam. Tako je nastal podkast Money-How, katerega cilj je finančno opismenjevanje, brez oglaševalcev, sponzorjev, ki bi lahko vplivali na vsebino.  

Ob preostalem delu vam snemanje finančnega podkasta najbrž vzame veliko časa. Kako si ga razporedite? 

Dan začnem že zelo zgodaj, okoli štirih zjutraj. Imam jutranji ritual. Tišina mi pomeni zelo veliko in v tako zgodnjih jutranjih urah ni veliko motenj.   

Pomembno je, da znamo oceniti, koliko je vreden naš čas. In ko to ugotovimo, hitro spoznamo, da je bolje določene stvari 'outsourcati' oziroma prenesti v upravljanje drugim. Največ časa mi je vzelo montiranje videov in avdio posnetkov ter ustvarjanje kratkih video posnetkov, zato sem vse to predala v upravljanje drugim. Sama pa se osredotočam na vsebino. Res pa je tudi, da mi večino časa vzame služba: mesto odgovorne urednice poslovnega medija.

Prva delnica, ki ste jo kupili, je bila, kot ste dejali v enem od svojih podkastov, delnica Krke. Zakaj? Kaj vas je takrat sploh prepričalo o nakupu delnic?

Res je, ena mojih prvih naložb je bila delnica Krke. Še pred tem smo vsi državljani dobili lastniške certifikate. Če se prav spomnim, sem imela certifikat, ki so ga starši unovčili za delnice Merkurja. Te sem prodala pred več kot 25 leti, ko sem bila še najstnica, denar pa porabila za najstniške neumnosti.

Glede Krke: kupiš tisto, kar misliš, da poznaš. Ocenila sem, da ni preveč tvegana naložba in da hkrati prinaša zanimive dividende. Delnico Krke imam še danes v portfelju in tudi skorajda vse slovenske 'blue chipe' (delnice znanih in uveljavljenih družb, op. a.). Res pa je, da predstavljajo slovenske delnice v mojem portfelju zelo majhen delež.

Zakaj finančno opismenjevanje, kamor spada tudi razumevanje davkov ipd., ni (vsaj izbirni) predmet v šolah? Ogromno ljudi ni veščih upravljanja denarja, težava pa je, da se to v veliko primerih prenaša tudi na naslednje generacije. Trenutno je v obravnavi sicer nacionalni program finančnega opismenjevanja državljanov, o čemer ste z aktualnim ministrom govorili tudi v svojem podkastu, bi lahko to rešilo del težav? 

Finančna vzgoja otrok se ne začne v šoli, ampak doma, za zaprtimi vrati. Otroci opazujejo starše in posnemajo njihove finančne navade, razvade. Mislim, da otroke podcenjujemo, če mislimo, da ne vedo, kakšne so finance staršev.  

Z bogastvom otroke pravzaprav obremenjujemo že v zibelki, ko prebiramo pravljice, kot je Pepelka ali Lonček, kuhaj. Bogati so ošabni, revni so nebogljeni. Vedno pa na koncu pride neki rešitelj – princ na belem konju.  

Bi pa morali v šoli spoznati vsaj osnove osebnih financ, da bi znali preceniti, ali je neki produkt primeren za nas ali ne, da bi se naučili osnov varčevanja, investiranja, da bi znali zavarovati svoje zdravje in premoženje. 

Morda vas zanima tudi:

• Bomo Slovenci sploh še lahko plačevali z gotovino?
• Toliko denarja morate imeti, da vas banke štejejo za bogate

Težava pa je v tem, kdo nam danes predaja znanje. To znanje je okuženo z interesi "predavateljev" oziroma organizatorjev, saj ni neodvisno pripravljene vsebine – vedno so v ozadju neki interesi. Ali je to prodaja finančnega produkta, nasveta, naročnin, lastni zaslužek ...

Čudim se, kdo vse se danes ukvarja s finančnim opismenjevanjem. Imamo pravo poplavo tega. Očitno so ocenili, da je pravi čas za striženje ovac. Tako hitro, kot so se ti "poznavalci" financ pojavili, bodo tudi izginili, ko bo nastopila kriza. 

Mislim, da bo pot do predmeta osebne finance dolga. V projekt nacionalnega finančnega opismenjevanja je vključenih več ministrstev, da pa ne bi imeli 'inflacije' novih predmetov v šolah, je vselej skrbel oziroma to preprečeval Zavod za šolstvo. Dolgoletni vodja zavoda pa je zdaj minister za šolstvo.

Šolstvo je finančno in kadrovsko podhranjeno. Vprašanje je torej tudi, kdo bo učil predmet osebne finance. Na naši šoli je ravnokar dala odpoved učiteljica matematike in med starši je nastala panika, saj zamenjave (za zdaj) ni. V stiski so tudi devetošolci (tudi moj sin), ki se pripravljajo na nacionalno preverjanje znanja. 

Super bi bilo, da bi naši otroci dobili znanje o osebnih financah v šolah, vendar menim, da bi moralo biti popolnoma neodvisno od interesnih skupin, zlasti finančne panoge. 

Kako učinkovito varčevati? Marsikoga v današnjih časih skrbijo naraščajoči stroški bivanja, ob čemer postaja vse težje dati kaj 'na stran', vlagati itd. Če se položnice kopičijo, je težko slediti vašemu nasvetu, da je najprej treba plačati sebi (torej varčevati), nato drugim. Imate kakšen nasvet tudi za tovrstne primere? Veliko ste govorili o tem, kako si razporediti plačo, ko pride na račun, a to je učinkovito mogoče le, če je plača dovolj visoka ... 

Če danes ne plačamo sebi, bomo imeli težave v prihodnosti. Dostikrat slišim od ljudi: "Sploh ne vem, kam je šel ta mesec moj denar." Ni pomembna višina plače, ampak kaj z njo počnemo. Zato je pomembno, da vodimo evidenco stroškov. Presenečeni boste, kam gre vaš denar. 

Po drugi strani pa se vprašajte, kaj bi storili, če bi vam šef v službi znižal plačo za 10 odstotkov. Prilagodili bi se! Zakaj torej že sami sebi ne bi znižali plače, prerazporedili stroškov in vlagali za svojo prihodnost? Varčevanje je zgolj odložena potrošnja v prihodnosti. Vsak prihranjeni evro bomo porabili v prihodnosti in prišel nam bo prav ob denimo upokojitvi. 

Niti ni treba veliko denarja za vložek v prihodnost, nekaj desetakov. Prej ko začnete, prej boste lahko izkoristili moč obrestnoobrestnega računa, ki plemeniti vsak vaš evro. Gre za učinek snežne kepe. Dlje časa jo valite, večja bo. Žal mi je, da imajo ljudje težave razumeti najmočnejšo silo na svetu, kot jo je imenoval Einstein. To bi morali v šoli na bolj praktičen način pojasniti mladim, ne samo matematično.

Velikokrat dobim tudi vprašanje, kako pa naj varčujem z minimalno plačo. Trenutno imamo rekordno nizko brezposelnost, plače rastejo, če niste zadovoljni s svojo plačo oziroma službo, je zdaj enkratna priložnost, da jo zamenjate. Zavedam pa se, da je ljudem lažje ostajati v coni udobja, kot nekaj spremeniti. Vsak je gospodar svoje usode.

Kako sploh začeti varčevati, na primer za stanovanje? Če nekdo nima začetnega večjega zneska (darilo od staršev, znesek od prodaje vrednega predmeta itd.), se zdi to ob današnjih cenah praktično nemogoče.

Cene na trgu nepremičnin so poblaznele in za zdaj še ni videti, da bi v bližnji prihodnosti upadle. Posojila pa bodo cenejša, saj Evropska centralna banka reže ključne obrestne mere, ki vplivajo tudi na stroške izposoje denarja pri bankah. Težava za marsikoga je tudi v tem, da nima privarčevanih dvajset odstotkov lastnih sredstev, kolikor jih zahtevajo nekatere banke. Pri današnjih cenah je to lahko več deset tisočakov.

Kakšne so rešitve? Biti moraš proaktiven. Torej, pomembno je začeti varčevati čim prej (moč obrestnoobrestnega računa), stalno moraš biti na preži za ugodnimi ponudbami na trgu, preveriti tudi kakšno dražbo nepremičnin, morda preveriti različne lokacije zunaj Ljubljane, kjer so cene precej nižje kot v prestolnici, se prijaviti na razpis za neprofitno stanovanje, spremljati ponudbe države in občin.   
Pod črto: nihče ne bo poskrbel za vas, če ne boste poskrbeli sami zase. Zato bodite proaktivni.

Kako vi sami prihranite na mesečni ravni, da lahko potem ta denar namenite investiranju oziroma dolgoročnim finančnim strategijam? Čemu se recimo odpoveste, veliko ljudi pa za to po nepotrebnem zapravlja svoj denar? 

Z denarjem sem precej preudarna. Ne trošim kar tako. Tudi nimam nekakšnih posebnih želja v smislu neke eksotične destinacije ali luksuznega avtomobila. To me ne izpolnjuje. Mi pa zelo veliko pomeni druženje z otroki in naši izleti oziroma počitnice, bodisi po zabaviščnih parkih bodisi koncertih.

Danes velik del svoje plače prihranim, saj s partnerjem nimava nikakršnih obveznosti – posojil, lizingov, limitov itd. A vedno ni bilo tako. S partnerjem sva skozi leta sprejela kar nekaj težkih finančnih odločitev, ki so se potem tudi obrestovale. Vse od menjave službe do samostojne podjetniške poti, najemanja posojil … Bilo je kar nekaj negotovosti, sploh ko sva ustvarjala družino, so stroški poleteli do neba.

Vendar moram biti iskrena: vedno sem del plače namenila varčevanju. Včasih je bilo tega več, včasih manj. Glede tega sem disciplinirana in sistematična, saj verjamem, da je to edina pot do uspeha. Danes skoraj ves presežek namenjam investicijam. Res pa je, da so trenutno vrednotenja, zlasti v ZDA, visoka, zato imam tudi nekaj denarja neinvestiranega oziroma v manj tveganih naložbah, ki prinašajo obresti.

Veliko ljudi investira v nepremičnine, vendar je tudi to razlog za krizo na nepremičninskem trgu v Sloveniji. Kakšno je vaše mnenje o tem? 

Da, nepremičnine so postale kot nekakšen "šparovec" za posameznike, ki imajo denar. Investirajo v nepremičnine, ker verjamejo, da bodo tako ohranjali realno vrednost denarja.

Glede na to, da se pripravlja obdavčitev druge, tretje in preostalih nepremičnin, bo zanimivo opazovati, ali bo zaradi tega več ponudbe na trgu ali bodo cene posledično res upadle. Vprašanje je tudi, kakšne nepremičnine bodo prišle na trg. Danes se mi zdi, da vsi ocenjujejo svoje nepremičnine kot nadstandardne, pa so daleč od tega. Cene so podivjale in glede na to, da promet z nepremičninami stagnira, kupci očitno niso pripravljeni kupovati po takšnih cenah.

Veliko je govora o investiranju v kriptovalute, sploh med mladimi, ki želijo na ta način hitro obogateti. Na spletu so se pojavili tudi številni guruji, ki učijo o tem, veliko mladih v tem išče svojo identiteto. Zenel Batagelj iz družbe Valicon, gost v enem vaših podkastov, je dejal tudi, da veliko mladih že pozna nekoga, ki se je s pomočjo "sodobnih" finančnih prijemov, kot je investiranje v kriptovalute, finančno osamosvojil. Toda ali je to res prava pot? Obstaja namreč tudi veliko pasti.

Da, veliko mladih je tvegalo in stavilo na kriptovalute, in to se je nekaterim tudi obrestovalo. A ne vsem. Nihanja na kriptotrgu so precejšnja in marsikdo pritiska ne zdrži. Za investiranje v tako špekulativno naložbo je treba imeti želodec. Številni mladi so stoodstotno izpostavljeni kriptovalutam, kar je po moji oceni preveč tvegano. Vseeno menim, da je treba imeti trdne temelje v portfelju. Recimo v portfelju mlade osebe lahko to predstavlja neki indeksni sklad, vezan na S&P 500 (borzni indeks 500 lokalnih delniških družb v ZDA, op. a.) ali globalni sklad. Tudi tu so nihanja, a precej manjša kot na kriptotrgu. 

Ko se odločamo za naložbe, je pomembna tudi naša nagnjenost k tveganju. Če smo po duši konservativni, si težko prestavljam, da bi takšna oseba zdržala pritisk večdesetodstotnih nihanj dnevno. 

Pazite se gurujev, ki vam prodajajo petdesetkratnik zaslužka na kriptotrgu. To je kot igranje pikada. Na trgu je namreč več kot deset tisoč kriptovalut, dve tretjini tržne kapitalizacije pa predstavljata bitcoin in ethereum. Na kriptotrgu je tudi še vedno ogromno prevar. Kriptotrg deluje popolnoma drugače kot delniški, kjer podjetja ustvarjajo produkte in neki denarni tok, vseeno pa menim, da ni nič narobe, če smo kot vlagatelj del te zgodbe.

Kaj se je po vaše spremenilo v odnosu mladih generacij do denarja, če primerjate čase, ko ste odraščali sami, z zdajšnjimi? 

Odnos do denarja ostaja precej podoben. Vsi menimo, da bo denar rešil naše težave, nam kupil status, nas osvobodil. Je pa res, da se danes več govori o finančnem opismenjevanju, kar je posledica demokratizacije financ. Morda so danes tudi frustracije ljudi večje, ker vidijo, da je nekaterim uspelo ustvariti neko premoženje z investiranjem. A bili so na pravem mestu in ob pravem času ter z motivacijo, da nekaj naredijo.

Pogled na marsikaj pa so izkrivili tudi sanjski donosi, ki smo jih lahko ustvarili v zadnjem desetletju. Digitalizacija je prinesla kar nekaj inovacij na trg, danes lažje sledimo denarju, ga lažje investiramo, trošimo, se zadolžujemo ...

Zdi se, da se danes vse hitreje obrača, potrebuješ več znanja, več poguma, več je zavisti, pohlepa, strahu, skratka več čustev, vezanih na denar in investiranje.  

Zakaj so pogovori o denarju, višini plače itd. v Sloveniji še vedno tabu tema? Se vam zdi, da je v tujini drugače?

Tabu tema so zato, ker denar za marsikoga predstavlja bolečino. Prepričani so, da bo denar rešil njihove težave. Pogosto ni tako, ker je izvor nekje druge. V denarju iščemo tudi izgovore, da se ne bi premaknili iz cone udobja (nimam denarja za to in ono). Odnos do denarja se prenaša iz roda v rod.

Finančna vzgoja se torej začne doma. Je pa izogibanje pogovorom o denarju oziroma upravljanju denarja sploh v partnerskih odnosih tisto, ki lahko privede do težav. Številni zakoni namreč razpadejo zaradi finančnih izzivov. Prepričana sem, da v tujini ni nič drugače.

Novo na Metroplay: Anja Ramšak o poroki, ljubezenski zgodbi, vrnitvi v jutranji radijski program in hobijih