Milena Pavlović-Barili je v štiridesetih letih prejšnjega stoletja veljala za eno pomembnejših srbskih umetnic. Pred vojno v Evropi je pobegnila v Združene države Amerike, ker se je uveljavila kot uspešna ilustratorka, njena ilustracija je med drugim krasila kultno modno revijo Vogue.
Prvega aprila leta 1940 se je v trafikah pojavila nova številka kultne ameriške revije Vogue. Revija kot vsaka druga – a v zgodovini nekdanjega jugoslovanskega prostora prav ta številka še vedno zaseda posebno mesto.
Ilustracijo zanjo je namreč ustvarila jugoslovanska umetnica Milena Pavlović-Barili, rojena v Požarevcu v Srbiji, ki do danes ostaja edina umetnica iz te regije, katere naslovnica je krasila ameriški Vogue.
Pa ne le to: v obdobju, ko je živela v Ameriki, je Barili pod okriljem oglaševalske agencije J. Walter Thompson sodelovala tudi z revijama Harper's Bazaar in Town & Country (tudi zanje je naredila eno od naslovnic), ustvarjala pa je tudi modne ilustracije za največje mestne veleblagovnice Saks Fifth Avenue, Lord and Taylor in druge. Njene nežne, prefinjene ilustracije po eni strani izkazujejo njeno poznavanje modnega področja, po drugi pa vplive nadrealistične in renesančne umetnosti.
A čeprav je v ZDA dosegla izjemne uspehe, o katerih so njeni umetniški kolegi lahko le sanjali, za časa življenja vseeno ni bila izrazito popularna, tudi njene povezave z umetniško srenjo niso podrobno zabeležene.
Marsikje je utonila v pozabo, vseeno pa spomin nanjo redno obujajo v njeni domovini Srbiji, kjer se je v njeni rojstni hiši v šestdesetih letih prejšnjega stoletja odprl tudi muzej, posvečen njeni umetnosti.
Milena Pavlović-Barili leta 1936.
Bleščeč rodovnik in zgodnje priložnosti
Milena Pavlović-Barili se je rodila leta 1909 srbski materi in italijanskemu očetu. Oba starša sta bila umetniško usmerjena: oče je bil vpliven skladatelj, mama pa je v študirala umetnost. Imela pa sta tudi impresiven rodovnik.
Oče Bruno Barilli je izhajal iz ugledne umetniške družine (njegov oče je bil direktor Akademije za likovno umetnost), mati Danica Pavlović-Barili pa je bila potomka Karađorđa Petrovića, ustanovitelja dinastije Karađorđević, vladarske družine Kraljevine Srbije in pozneje Kraljevine Jugoslavije.
Milena je tako odraščala v stiku z umetnostjo, pomembno pa so jo oblikovala tudi pogosta potovanja v Avstrijo, Italijo in Francijo. V najstniških letih je, piše European Fashion Heritage Association, dobila ravno zaradi materinih sorodstvenih vezi priložnost, da se preseli na kraljevi dvor in začne visokošolsko izobraževanje na Kraljevi šoli za umetnost, kjer se je skozi modni okus kraljice Marije in princese Olge spoznala s poetiko oblikovalcev, kot so bili Cartier, Patou, Molyneux in drugi, ter jih vključila v svoje šolsko delo.
Morda vas zanima tudi:
- Ilustratorka Hana Stupica iskreno o tem, ali se boji umetne inteligence
- Grafična oblikovalka in ilustratorka med Forbesovo elito
V začetku tridesetih let se je nato preselila v Pariz, kjer se je družila s pomembnimi umetniki tistega časa, sledila vzponu nadrealizma tudi v modi in našla edinstveni jezik za svoje modne ilustracije, začetek druge svetovne vojne pa jo je pregnal v ZDA.
Tam naj bi ostala le začasno, a se je prav čez lužo zgodil njen karierni vrhunec. Njena dela so obveljala za sodoben, edinstveni pojav v svetu ameriške umetnosti, ki združuje evropsko tradicijo s sodobnimi in popularnimi zahtevami ZDA.
View this post on Instagram
Dosegla bi lahko še mnogo več, če ne bi pri 6. marca 1945, pri komaj 35. letih, nenadno umrla zaradi srčnega infarkta. Ta je bil verjetno posledica hudih poškodb, ki jih je leto prej utrpela ob padcu s konja.
Poleg tega, da je edina jugoslovanska umetnica, katere ilustracija je prišla do Voguea, je tudi ena redkih vzhodnoevropskih umetnic, vključenih v razstavo Peggy Guggenheim 31 žensk: v družbi eminentnih imen, kot so Frida Kahlo, Leonor Fini, Leonora Carrington in Dorothea Tanning.
Novo na Metroplay: "Videli smo, da bi umetna inteligenca lahko bila odličen pomočnik!"
