Papirnata vrečka je okolju še manj prijazna od plastične!

Pred plastičnimi vrečkami smo ljudje za nakupovanje uporabljali papirnate vrečke, a razcvet potrošništva je za okolje hitro predstavljal problem. Izsekavanje gozdov za papirnate vrečke je postal resna grožnja našemu planetu in potrebno je bilo začeti razmišljati o rešitvah. 

Sten Gustaf Thulin je leta 1965 z mislijo o reševanju planeta izumil okolju najmanj škodljivo alternativo: plastično vrečko. Bila je lažja, močnejša in obstojneša od papirnatih. Z večkratno uporabo in minimalnim učinkom na okolje je predstavljala popolno rešitev. Do leta 1980 se je razširila po vsem svetu. 

Kot v kratkem dokumentarnem videu na BBC pove njegov sin Sten Gustaf Thulin niti v sanjah ni pričakoval, da bomo ljudje plastične vrečke uporabljali kot vrečke za enkratno uporabo. Namen plastične vrečke je bil ravno ta, da bi jo nosili s seboj, zloženo v žepu, vedno pripravljeno za uporabo. Zaradi njene obstojnosti, vzdržljivosti in praktičnosti je bil prepričan, da jo bomo uporabljali po več let. Zadovoljen z ugodno rešitvijo, ni zahteval plačila za patent in ni zanj nikoli prejel denarja. 

Plastična vrečka je tako postala simbol potrošništva. Do leta 2011 smo potrošniki po svetu porabljali že milijon plastičnih vrečk na minuto ali 300 plastičnih vrečk na osebo na leto. Ker smo jih kmalu po uporabi zavrgli, je onesnaženje s plastičnimi vrečkami resno ogrozilo življenje na planetu. 

Slike vrečk na ulici, v gozdovih in oceanih so preplavile internet in zavedanje o škodi, ki jo plastične vrečke povzročajo posredno in neposredno, se je začelo dvigovati. Leta 2002 je Bangladeš kot prva država na svetu prepovedal uporabo lahkih plastičnih vrečk, kmalu so sledile še druge države. Tudi v Sloveniji je s 1. januarjem 2019 v veljavo prišla uredba o prepovedi brezplačnih vrečk na prodajnih mestih blaga ali izdelkov.

Boj proti plastičnim vrečkam se nadaljuje na globalni ravni. 

V boju proti plastičnim vrečkam se obračamo k alternativam. Najbolj očitni izbiri sta papirnata ali bombažna vrečka. Na žalost ne ponujata dobre rešitve. Ljudje radi vidimo samo končno težavo, ki je pri plastiki zelo očitna, ne razmišljamo pa o težavi, ki se zgodi pred vsem tem. O proizvodnji. Če je proizvodnja plastične vrečke okolju precej prijazna, za papirnato in bombažno to ne velja.

Papirnata vrečka

Za izdelavo papirnate vrečke se porabi štirikrat več energije, kot za izdelavo plastične, zanjo je potrebno posekati določeno količino dreves, tovarniška obdelava pa je odgovorna za izpust škodljivih toplogrednih plinov. Kemikalije, ki jih uporabljajo pri stiskanju večine papirnatih vrečk, zastrupljajo zrak (kisli dež) in vodo. Oboje posledično prehaja tudi v zemljo in sčasoma najde pot do virov naše prehrane (vir). 

Papirnata vrečka je tako 70 odstotkov bolj škodljiva zraku in 50x bolj škodljiva vodi v primerjavi s plastično vrečko. (vir)

Potem je tu še prevoz. Zaradi teže papirnatih vrečk, bi za enako količino, morali prepeljati sedem tovornjakov papirnatih vrečk na en tovornjak plastičnih vrečk. To seveda okolje še dodatno obremeni. (vir)

Bombažna vrečka

Izdelava bombažne vrečke je od vseh treh vrečk okolju najbolj škodljiva. Pridelava bombaža zahteva ogromno vode in energije (še posebej prozivodnja organskega bombaža). Je tudi najdražja in najtežja od treh vrečk. Za prevoz enako količine bombažnih vrečk v primerjavi s plastičnimi, se porabi 80x več goriva, 80x več cestnega prostora in 80x več izpustov CO2. (vir) 

V mikrobiološki raziskavi leta 2008 v Kanadi (vir) so dokazali, da so bombažne vrečke najmanj higienične za večkratno uporabo. Njihova večkratna uporaba namreč nudi idealne pogoje za razvoj bakterij, plesni, kvasovk in koliformnih bakterij. 

Pri proizvodnji bombažnih vrečk ne moremo niti mimo vpliva, ki ga ima ta industrija na ljudi. Šiviljska in bombažna industrija sta danes odgovorni za največ izkoriščanja delovne sile in otroškega dela. Trendi bombažne vrečke so del hitre mode, ki za zabavo na eni strani sveta zahteva žrtve na drugi strani. 

Kaj sploh lahko naredimo?

Razumimo, da je bila plastična vrečka izumljena za to, da bi rešila planet. Žal pa je hitro in udobno sodobno življenje izdelek, ki je okolju najbolj prijazen, uspelo spremeniti v glavni vir onesnaževanja. Plastične vrečke visijo z dreves, plavajo v oceanih, pobijajo morske želve in dušijo svet. 

Zatekanje k papirnatim in bombažnim vrečkam bi delovalo, če ne bi tudi te hitro menjali in uporabljali le nekajkrat. S tem, ko to počnemo, na okolje vplivamo še veliko slabše, kot smo s plastičnimi vrečkami. Da bi upravičili močan negativen vpliv na okolje, ki ga nosita papirna in bombažna industrija, bi morali za eno uporabo plastične vrečke papirnato uporabiti 3x, bombažno pa več stokrat, po nekaterih raziskavah celo več tisočkrat. A papirnata redko zdrži tolikokrat, bombažna pa je higiensko neprimerna. 

Kar lahko zares naredimo v boju za lepše okolje, je, da spremenimo način mišljenja in uporabe nakupovalnih vrečk. Rešitev je v večkratni uporabi vrečke, ki jo že imamo doma in ne nakupovanje novih in novih in novih. 

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču