Izbor najbolj legendarnih ur desetletja po mnenju uredništva

Jaeger-LeCoultre reverso grande date

Prav letos reverso, ki so ga prvotno izdelali za britanske igralce pola v Indiji, praznuje 80-letnico. Nekoč klena športna ura, pri kateri so lahko številčnico med igro zaščitili z zasukom ohišja, je v osmih desetletjih dočakala številne izvedbe, od preprostih z dvema kazalcema do superzapletenih tourbillonov in minutnih repeticij. Leta 2003 so pravo dozo zapletenosti in elegance združili v čudoviti reverso grande date s takrat novim kalibrom 875 s kar osmimi dnevi rezerve navitja. Mehanizem je bil narejen v slogu zgodovinskih JLC-jevih kalibrov, seveda oplemeniten z novimi tehničnimi rešitvami in spravljen v novim časom primerno večje ohišje. Reverso grande date ima verjetno najbolj zaželene in praktične urne funkcije: kaže ure, minute, sekunde, rezervo navitja in velik datum, poleg tega pa ga moramo navijati ročno, kar ima za horološke puriste poseben čar.

IWC grosse fliegeruhr

Leta 2000 je IWC predstavil svoj prvi novodobni mehanizem z avtomatskim navijanjem, kaliber 5000, narejen v najboljši tradiciji manufakture iz Schaffhausna, tudi z znanim navijalnim sistemom tipa pellaton, predvsem pa z velikim premerom 37,8 milimetra. Leta 2002 so kaliber 5000 namenili svoji veliki letalski uri grosse fliegeruhr, ki je obudila slavo IWC-jevih modelov, kakršne so v letih okoli druge svetovne vojne izdelovali za letalske sile številnih držav. Grosse fliegeruhr je na najboljši način združil IWC-jevo tradicijo in vrhunsko mehaniko s trendom velikih letalskih ur, zato je že skorajda desetletje eden najbolj zaželenih IWC-jev.

Breguet tradition ref. 7027

Starodavno znamko, naslednico genialnega urarja Abrahama-Louisa Bregueta, je leta 1999 kupil koncern Swatch Group. Breguet je postal ob swatchu najbolj priljubljena ura njegovega šefa Nicolasa G. Hayeka. Ta je sprožil razvoj novih Breguetovih mehanizmov, ki sta jih pomagali razvijati sestrski manufakturi mehanizmov Lemania in Frederic Piguet. Morda najlepša sodobna Breguetova ura, tradicionalna in hkrati samosvoja, je tradition ref. 7027 iz leta 2005, katere mehanizem je izdelan v slogu starih Breguetovih časomerov in med drugim opremljen s sistemom pare-chute za zaščito nemirke pred udarci in tresljaji, ki ga je v prvotni različici leta 1790 iznašel ravno A.-L. Breguet. Seveda je ref. 7027 za lažje doseganje izokronizma opremljena tudi s spiralo nemirke z Breguetovo zaključno krivuljo (Breguetov izum iz leta 1795). Nič čudnega, da je bila ref. 7027 redno med tistimi štirimi bregueti, omegami in swatchi, ki jih je šef Hayek hkrati nosil na rokah.

Rolex submariner 16610 LV

Legendarni Rolexov submariner je prvič zabredel v vodo leta 1953, odtlej pa je pri podvigih pomagal številnim slavnim in manj slavnim, vključno z izvirnim Flemingovim Jamesom Bondom. Leta 2003 so ob 50-letnici submarinerja predstavili poseben model z rolexovsko zeleno luneto in večjimi oznakami na številčnici. Čeprav ga po Rolexovi navadi niso izdelali v številčno omejeni seriji, je bila njegova proizvodnja strogo omejena, zato je zeleni submariner 16610 LV (kot lunette verte – zelena luneta) postal kultna ura, ki je na prostem trgu dosegala cene, višje od urad­nih. Čeprav je leta 2010 jubilejni sub­mariner dobil prav tako zelenega, a pre­oblikovanega in tehnično izboljšanega naslednika (keramični obroč na luneti namesto aluminijastega, močno izboljšan pas z novo zaponko) z enakim kalibrom 3135, med Rolexovimi privrženci zelenec iz leta 2003 ostaja na tronu, s katerega ga bo naslednik 116610 LV le stežka izrinil. V marsikateri zbirki se mu bo kvečjemu pridružil.

Breitling chronomat 01

Prav presenetljivo, da je Breitling – urarska hiša, ki je krojila zgodovino kronografov – svoj prvi lastni mehanizem predstavil šele leta 2009, vse dotlej pa je svoje številne izume in izboljšave, vključno s prvim kronografom z dvema ločenima gumboma, gradil na mehanizmih zunanjih dobaviteljev. Z lastnim kalibrom breit­ling 01 z avtomatskim navijanjem seveda ni razočaral. Njegova sodobna zasnova s kronografskim prestavnim kolesom in z vertikalno sklopko ga ob trpežnosti in zanesljivosti odlično povezuje s kultnim Breitlingovim modelom chronomat. Tako nastali chronomat 01 ni le sodobna ura, je tudi zagotovilo za Breitlingovo svetlo prihodnost in predvsem sanjska ura neštetih privržencev znamke s krilatim B-jem.

Panerai luminor 1950 8 days GMT

Prve ure s tem imenom in z Rolexovim mehanizmom so izdelali za potrebe diverzantskih potapljačev že leta 1936, vendar je bilo treba do prihoda paneraiev na prosti trg počakati do začetka devetdesetih let, nakar je hišo leta 1996 prevzel današnji Richemont. Ta je s konsistentno politiko pod zavzetim šefom Angelom Bonatijem iz imena Panerai naredil kult. Na njihov prvi lastni mehanizem smo morali čakati do septembra 2005, ko so predstavili kaliber 2002 in ga čez nekaj mesecev predstavili v uri luminor 1950 8 days GMT. Ta je pravi in tipični panerai: tehnično naravnan, trpežen, pregleden. Z dodanimi prikazi za drugo časovno cono, za 24 ur, za rezervo navitja (ta je največ osem dni) in za datum. Poleg luminiscenčnih kazalcev ur, minut in sekund, seveda. Malokdo bi si od ure, ki mimogrede tesni do 100 metrov, želel še več.

Seiko quartz astron 40th anniversary commemorative edition

Luksuzna replika prve kvarčne ure, Seikovega modela quartz astron, iz leta 2010 kar kipi od sodobne tehnologije, saj je opremljena s Seikovim kvar­čnim mehanizmom zadnje generacije, kalib­rom 9F62, spravljenim v ohišje iz titana. Skupno naj bi quartz astron 40th anniver­sary commemorative edition izdelali v le 200 primerkih, njena uvrstitev med deseterico pa je simbolni poklon tistim dobrim 99 odstotkom danes izdelanih ur, ki jim ritem daje kvarčni kristal, prav tako pa poklon tehnologiji, ki je v zadnjih 40 letih izdelavo ur spremenila bolj korenito, kot je to uspelo vsem tehnologijam vseh 400 let pred njo.

Patek Philippe ref. 5170J

Imenitna ženevska manufaktura je sinonim za visoko urarstvo, njeni stari kronografi pa so sploh zvezde urarskih dražb, zato dosegajo astronomske cene. Skozi zgodovino so jih vedno poganjali mehanizmi drugih izdelovalcev – predvsem Lemanie – ki jih je Patek Philippe z radikalnimi posegi spreminjal v prave mehanske umetnine. Toda kljub temu do sredine prejšnjega desetletja nismo poznali niti enega Patek Philippovega kronografskega mehanizma, kar so najprej popravili z lansiranjem avtomatskega kronografa, šele konec leta 2009 pa s predstavitvijo svojega prvega kronografskega mehanizma z ročnim navijanjem, CH 29-535 PS. Ta je potem leta 2010 našel prostor v čudovitem klasičnem kronografu ref. 5170J, za katerega so podobo ukrojili po zgledu hišnih kronografov iz štiridesetih in petdesetih let 20. stoletja. Ne gre dvomiti, da bo 5170J dosegel njihovo slavo, saj se je v manj kot letu obstoja uvrstil med najbolj zaželene ure sveta.

Audemars Piguet royal oak offshore diver

Leta 1972 predstavljeni royal oak je postavil merila za vse prihodnje luksuzne športne ure, njegov mlajši brat royal oak offshore jih je leta 1993 še radikaliziral. Leto 2010 je prineslo royal oak offshore diver – najpreprostejšega med vsemi offshori, ki nima kronografskega modula (dajte no, koliko pa štopate?), zato pa vse druge značilnosti zapletenejših različic. Predvsem pa je še dodatno zatesnjen – izpolnjuje vse standarde za profesionalno potapljaško uro – in v notranjosti varuje enega najlepših sodobnih mehanizmov visokega razreda, AP-jev avtomatski kaliber AP 3120. Royal oak offshore diver je dokazal, da je najcenejši model kdaj lahko tudi najatraktivnejši.

Cartier calibre de cartier

Cartier je pred dobrim stoletjem izdelal enega prvih zapestnih časomerov in odtlej dal svetu legendarne oblike ur santos, tank, pasha … Ob tem se je, prav neverjetno, naslanjal zgolj na zunanje dobavitelje in konstruktorje mehanizmov. Na prelomu tisočletja pa je Cartier v La Chaux-de-Fondsu postavil last­no urarsko manufakturo, v kateri so pod vodstvom nadarjene Carole Forestier začeli razvijati lastne urne kalibre. Za prihodnost verjetno najpomembnejši med njimi je kaliber 1904 MC – trpežen avtomatski mehanizem, preprost za servisiranje in primeren za množično izdelavo. Da njegovo rojstvo ne bi minilo neopazno, so ga prihranili za vgradnjo v povsem novo uro calibre de cartier, s katero je Cartierju leta 2010 končno uspelo stopiti v korak s 'tehničnimi' urarskimi znamkami, kot sta IWC in Jaeger-LeCoultre. Calibre de cartier je tehnično zanimiv, hkrati pa po obliki značilno cartierjevski, zato priteguje tako zveste Cartierjeve kupce kot – morda prvič – tudi ljubitelje tradicionalnih mehanskih ur.

TEKST Bojan Levič
Foto arhiv proizvajalcev

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču