V času koronavirusa se je znova pokazala grda stran hitre mode (piše: Petra W.)

Tiste najbolj trpkega in pokvarjenega okusa plavajo v bazenu hitre mode. Kar pravzaprav ne preseneča nikogar. Sistem, ki je temeljil na tem, da se kupcem vedno znova ponudijo poceni oblačila in modni dodatki in se ob tem kujejo v nebo vpijajoči dobički, je stal na trhlih kolih, še preden je po svetu udaril bič koronavirusa.

Nedavno so odgovorni pri blagovni znamki H&M oznanili, da bodo letošnje leto prvič končali v rdečih številkah. 

In ker pandemija postavlja resna vprašanja, kako naprej, predvsem zdaj, ko je večina trgovin ponudnikov hitre mode zaprta, spletna ponudba pa pri številnih kupcih poraja moralna vprašanja o smiselnosti prodaje predvsem, ker naj bi bili zaposleni v skladiščih in distribucijskih centrih neopravičeno ogroženi, je večina blagovnih znamk hitre mode odreagirala z odpovedjo že naročenih in pripravljenih naročil surovin in materialov za svoje bodoče kolekcije.

Nedavno je po spletu zaokrožila spletna peticija neprofitne organizacije Remake, ki osvetljuje kršitve človekovih pravic in podnebne krivice, ki jih povzroča modna industrija.

Ta poziva vse večje blagovne znamke hitrih mode, naj plačajo 'svojim' tovarnam oblačil za vsa preklicana in zapoznela naročila, ki so posledica krize koronavirusa. Iz peticije hitro postane razvidno, da nekatera večja modna podjetja tovarnam oblačil v Bangladešu dolgujejo več kot 3 milijarde ameriških dolarjev za naročila.

Oblačilna industrija Bangladeša predstavlja 80 % izvoza države, zaradi česar sta njeno gospodarstvo in preživetje prebivalstva odvisna od naročil oblačil iz ZDA in Evrope.

"Blagovne znamke bi morale poplačati naročila v proizvodnji in preklicana naročila, namesto da zdaj zapuščajo svoje partnerje v dobavni verigi in ženske, ki so desetletja ohranjale njihovo poslovanje profitabilno," zahteva organizacija.

"To vprašanje je globalno, tovarne oblačil pa se soočajo s podobnimi usodami po vsem svetu," piše v peticiji. "V nasprotnem primeru, če H&M, Target, Zara, C&A in drugi ne bodo poplačali svojih dolgov (#PayUp), bodo milijoni izdelovalcev oblačil ostali lačni oziroma njihova dejavnost, ki jim omogoča vsakodnevni kruh (npr. pridelovanje bombaža), ne bo preživela.

Številni so bili namreč že poslani domov brez odpravnin, prihrankov ali dostopa do zdravstvene oskrbe. Brez virov dohodka bo stotisoče žensk, ki skrbijo za 'našo' modo, v nekaj tednih stradalo na ulici. "

"Razmere so grozne. Tekstilna nabavna veriga v Bangladešu je v popolni zmedi, saj številne tuje blagovne znamke delujejo neodgovorno," je za New York Times dejal izvršni direktor skupine Ananta Sharif Zahir. Njegovo podjetje ima v lasti sedem tovarn (s skupaj 26.000 delavci) in dobavlja številnim modnim blagovnim znamkam, vključno s H&M, Zaro, Gap, Levi's ter Marks & Spencer.

Kot poroča Remake, so se med 15 največjimi blagovnimi znamki, ki še morajo plačati dobavitelje, znašli Zara, Primark, PVH, Target, Marks & Spencer, C&A, Mothercare, Bestseller, Tesco, Kohls, Walmart, LPP, JC Penney, Gap in American Eagle Outfitters.

Po zadnjih podatkih (posodobljeno 6. 4. 2020) naj bi H&M, Kiabi in VF dobaviteljem začeli izplačevati zaostale dolgove za naročila, čeprav se ob tem niso časovno zavezali, da bodo ta plačila dosegla proizvajalce oblačil, preden bo prepozno (večina naročenih oblačil naj bi v skladiščih tovarn tako čakala še vse do junija ali julija).

V času, ko se negotovost in strah hitro širita, so se nekatere blagovne znamke in posamezniki odločili, da bodo izkazali podporo in svojo pomoč ponudili tistim, ki jo potrebujejo.

In čeprav se je skupina Inditex (lastnica Zare) zavezala, da bo španskim bolnišnicam, ki imajo malo zalog, podarila več kot 300.000 kirurških mask, H&M pa, da bo svojo dobavno verigo uporabljal za oskrbo evropskih bolnišnic z nujnimi medicinskimi potrebščinami, je trenutna situacija vseeno opomnik, da nekatere blagovne znamke še vedno prikimavajo dobičku pred ljudmi.

Od pomanjkanja skrbi za trajnost, neodgovornosti do okolja do pomanjkanja skrbi za varnost in dobro počutje svojih delavcev - hitra moda znova kaže svetu grdo plat mode.

PREBERITE ŠE: Strokovnjakinja o naših financah: "V krizi ljudje najdemo največ rešitev, ker smo v to primorani" ALI Posodobljeni potrošniški trendi, ki jih prinaša svet po pandemiji koronavirusa

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije