Kaj naredite z nenošenimi oblačili? Več kot polovica Slovencev kupuje oblačila iz druge roke

Eden izmed ukrepov, ki ga moramo sprejeti, da poskrbimo za naš planet, je premišljeno nakupovanje in uporaba oblačil. Zdi se, da se Slovenci tega kar držimo, saj je najnovejša anketa pokazala, da več kot polovica anketirancev kupuje oblačila iz druge roke. Skrb za podnebje in trajnostno ravnanje pa so anketiranci navedli kot osnovno vodilo za nakup takšnih oblačil.

Oblačila podarimo ali prodamo

V anketi, ki je na spletni strani bolha.com še vedno aktivna, je do zdaj sodelovalo 708 ljudi. Izkazalo se je, da kar 83 odstotkov vprašanih kupuje nova oblačila le nekajkrat na leto, predvsem v fizičnih trgovinah, kadar kupujejo v spletnih trgovinah, pa jih 67 odstotkov nikoli ne vrača oblačil. 

57 odstotkov anketirancev kupuje oblačila iz druge roke, 79 odstotkov pa oblačila podari ali proda.

Ob tem so anketiranci navedli, da je osnovno vodilo za takšno ravnanje skrb za podnebje in trajnostno ravnanje. Zanimiv podatek ankete je v odgovoru, da večina anketirancev da svoja oblačila popraviti, kar podaljša življenjsko dobo oblek, to pa nedvomno kaže na izjemno varčnost in smiselnost uporabe oblačil.

Med proizvodnjo oblačil se vsako leto porabi ogromno vode

Število letno proizvedenih kosov oblačil se je od leta 2000 podvojilo na približno sto milijard in vse kaže, da se bo do leta 2050 celo potrojilo. Modna industrija je tako ena izmed najbolj onesnažujočih panog na svetu, saj prispeva kar deset odstotkov svetovne proizvodnje ogljikovega dioksida – več kot mednarodni leti in ladijski promet skupaj.

Poleg tega se med proizvodnjo oblačil vsako leto porabi 93 milijard kubičnih metrov vode, s čimer bi lahko napolnili 37 milijonov olimpijskih bazenov.

Velik okoljski problem predstavljajo tudi enormne količine tekstilnih odpadkov, ki končajo na odlagališčih, v sežigalnicah ali v oceanih, kjer naj bi končalo pol milijona ton mikrovlaken, kar je enakovredno 50 milijardam plastičnih steklenic.

Še posebej problematičen je poliester, iz katerega je danes narejena večina oblačil, njegova uporaba pa bo po napovedih le še naraščala. Gre namreč za obliko plastike, pridobljene iz nafte, ki v obliki mikroplastike najbolj ogroža življenje v morju.

Se pa v modni industriji zavedajo velikega izziva porabe in onesnaževanja, zato iščejo načine, kako zmanjšati porabo vode in tekstilnih odpadkov. Med drugim tudi s pomočjo večvrednostnega recikliranja, kar je okoljsko ozaveščena izdelava novih kosov iz rabljenih materialov. Usklajena prizadevanja celotnega sektorja bi lahko privedla do bistvenega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in bi lahko modno industrijo postavila na pot uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja.

Je spletno nakupovanje bolj okolju prijazno?

Sicer ima spletno nakupovanje za kar 79 odstotkov nižji ogljični odtis kot nakupovanje v trgovini, do katere moramo z avtomobilom, po drugi strani pa spletno nakupovanje pomeni tudi več vračil, ki ustvarjajo ogromen ogljični odtis.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere