Zgodba uspešne modne oblikovalke, ki šiva tudi za Saško Lendero: "Življenje je rock'n'roll!"

"Razmišljala sem, da bi zdaj ob delu študirala, ampak mi preprosto ne uspe. Morda, ko se bom upokojila." Opiše se kot skromno podeželsko dekle z dvema hčerama. Če bi Barbaro Repinšek kdo rad zares spoznal, jo mora obiskati v delavnici. Obožuje svoj vrt, če bi le lahko, bi imela malo kmetijo, ampak zaenkrat ji družbo dela samo maček Zoro. "Rada imam dolge sprehode, plavanje, všeč mi je, če se lahko zleknem na sonček. Rada imam ljudi. Ko pride kakšen dolgočasen dan, je super, da se lahko z njimi podružim."

Nima veliko oblek, a tiste, ki ima, so kakovostne

V življenju se rada prepusti dogajanju, čeprav zase pravi, da je 'control freak'. "Rinem z glavo skozi zid, dokler le lahko, ko pa vidim, da ne gre naprej, pa se prepustim in stvari se kar naenkrat same zložijo." Repinškova rada načrtuje, ustvarja, prenavlja, doma ves čas spreminja pohištvo, ga barva. Všeč so ji kakovostne stvari, tudi oblačila. "Sama sicer nimam veliko oblek, ampak tiste, ki jih imam, so iz kakovostnih materialov. Večino si sama sešijem. Vse, kar imam danes oblečeno, sem sama ustvarila."

Njeni dnevi so pogosto obarvani v kreativne trenutke, kadar pa jih ni, se s tem ne obremenjuje. "Ob ponedeljkih imam največ kreative in si navadno pripravim kroje, potem pa med tednom delam vse ostalo. Ko imam ideje, razprem jadra in plujem." Ko je šivala bele srajce za Belo nit, je upala, da bi to trajalo večno. A uživa v kreiranju vsega, kar je v trendu in ustvarjeno po navdihu. "Znam biti muhasta. En dan se mi ljubi, drugi dan pa nič. In potem imam spet občutek, da bi lahko premikala gore. Ko ne gre, dam blago na stran, pustim, da odleži, se uleže in naslednji dan dokončam delo."

"Nikjer nisem našla lepe bele srajce, pa sem si jo sama sešila"

Tako se je rodila ideja za Belo nit. Nikjer ni našla ustrezne bele srajce, ki bi ji bila všeč in bi ji bila prav. "Bilo je čez vikend, ko sem jo iskala. V ponedeljek sem si vzela čas zase in si naredila srajco. Premalokrat si vzamem čas zase." Vsi so jo hvalili, kako lepo belo srajco ima in tako se je začelo. "Ko so ti zvezde naklonjene," pravi Repinškova, ki verjame, da se dobro z dobrim vrača. "Poskušam biti dobra, poštena in iskrena do strank. Če se kdaj zgodi, da se počutim, da nisem iskrena do nekoga, me žuli in ne morem spati."

Šivala je za kar nekaj znanih obrazov, a večinoma za poslovne ženske in direktorice. "Za finalne oddaje Kmetije sodelujem z Natalijo Bratkovič, šivala sem Alyi, Saški Lendero za finalno oddajo, za Vivian Trebičnik." Oblači pevske zbore, šiva tudi uniforme za zaposlene. "Sodelovala sem pri snemanju vojaškega filma Skriti spomini Angele Vode, ko sem delala uniforme za zapornice, sodelujem pa tudi v filmu, ki prihaja na filmska platna jeseni, Šepet metulja."

"Ljudje naj bodo zvesti svojemu stilu oblačenja"

Barbara Repinšek svetuje vsem, naj bodo zvesti samemu sebi in oblačilom, v katerih se dobro počutijo. "Lahko ti nekaj še kako ustreza, ampak če se v tem ne počutiš dobro, ne boš zažarel. Košček mode pa je le treba imeti v omari, če ne, te lahko čas povozi."

Meni, da je njena naloga, da ozavesti stranke, kaj je moderno in kaj naj bi se nosilo, odločijo pa naj se same, kaj bodo dejansko oblekle.

"Se mi je pa tudi že kdaj zgodilo, da sem kdaj kaj naredila, kar mi ni bilo všeč, stil ali pa kroj. Saj v končni fazi zato pridejo, da dobijo, kar si želijo."

Najbolj nenavadno izkušnjo je imela z moškim, ki so sicer njene zelo redke stranke. "Prosil me je za diskretnost in mi zaupal, da se rad oblači v ženska oblačila." Zaželel si je obleko iz lateksa s prozornimi zvončastimi rokavi. Ko je prišel na prvo pomerjanje, je malo zardela, prizna.

"Prosil me je, naj mu pomagam zapeti obleko. V garderobi stoji v modrcu, tangicah in mrežastih nogavicah. Mlada sem bila, nisem pričakovala tega. Skoraj me je kap. Na koncu sem ugotovila, da je zelo simpatičen in lep moški."

"Življenje je rock'n'roll! Nikoli ne veš, kam te popelje!"

Najbolj ponosna je na svoji dekleti in na to, da je mnogokrat padla na kolena in se pobrala. "Našla sem luč in šla naprej. Dosegla sem skoraj vse, kar sem si želela. Imam hišo, o kateri sem sanjala, všeč mi je, da ustvarjam v Celju, rada delam za promocijo mesta, čeprav nisem Celjanka. Sem iz Levca, trenutno živim v Štorah, ampak me nekaj vleče na Kozjansko. Življenje je rock'n'roll! Nikoli ne veš, kam te popelje!" Sanja o butični trgovinici, v kateri ne bi bilo omejitev. Niti finančnih, da ji ne bi bilo treba gledati na materiale, ki so marsikomu nedosegljivi.

Obožuje naravne materiale. Svilo, volno, bombaž. "Ni treba, da je material drag. Všeč pa so mi obleke iz velike količine svile, ki tako elegantno potem plapola okoli tebe, ko hodiš." Kar si zaželi, to si naredi. Obleke so njena strast. A obstaja nekaj, česar si še ni privoščila. "Iz česane kozje volne, ki jo češejo z vratu, bi rada ustvarila kakšen kos oblačila. To tanko pašmino bi vtkala v nek detajl. Ljudje si narobe prestavljajo, da se ti naravni materiali ne smejo mešati. Če jih ne, jih je zelo težko vzdrževati in nikakor ne obstanejo večno, ker so občutljivi."

Bela nit je kolekcija, ki jo je delala za in z dušo

Podobna je zgodba z belo srajco. Včasih je bil to aristokratski kos oblačila. Bela barva je bila draga. "Obstajala je srajca v naravni barvi, ki jo je bilo treba razbeliti, kar pa je seveda stalo. Še danes vidim marsikoga z zaprano belo srajco, ker jo je težko vzdrževati." Iz belih srajc se je rodila kolekcija Bela nit, ki ji pomeni res veliko.

"Doma imam veliko podstrešje, kjer bi si rada ustvarila kreativni atelje. Tam se res lahko spustim z verige. In pri Beli niti je bilo točno to. Vse, kar sem delala iz srca, je šlo takoj v prodajo, kar pa sem delala z namenom, da prodam, je ostalo pri meni."

Vse, kar si je začrtala v življenju, je dosegla s trudom in z delom. "Verjamem, da če vztrajaš, imaš voljo, motivacijo, podporo družine in prijateljev, lahko narediš, kar si želiš. Včasih malo bolj uspe, včasih malo manj. Moja rak rana so pižame. To je moj edini neuspeh. Kolekcija, ki je bila zgrajena na krhkih temeljih in čaka, da se še enkrat rodi."

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj