L. PA. | 15. 9. 2024, 07:00
Delodajalec na razgovoru sprašuje o pričakovani plači: dobrodošlo ali ne?
Je vprašanje dobrodošlo ali bi bilo bolje, če bi se mu delodajalci izognili?
Tako iskalci kadrov kot iskalci zaposlitve bi si prihranili veliko težav, če bi bila navedba višine plače pri objavi razpisa za delovno mesto obvezen podatek. Delodajalci bi imeli tako opravka z bolj motiviranimi kandidati (seveda pod pogojem, da ponujajo spodobno plačilo), kandidati pa bi lahko sami presodili, ali plača zadošča njihovim izkušnjam, potrebam, delovnim nalogam.
To naj bi se dejansko zgodilo z novo evropsko direktivo, ki bo evropskim podjetjem od leta 2026 zapovedovala, da morajo ob objavi delovnega mesta objaviti tudi višino plače, do takrat pa bo pri pogovorih o pričakovanjih glede plač še vedno prisotna vrsta nerodnosti.
Je vprašanje o pričakovanjih glede plač v bistvu past? Je bolje, če povem številko, višjo od želene in upam, da mi bodo prišli naproti? Kaj, če rečem manj kot ostali zaposleni – bom potem tudi dobil/a manj?
Svojo izkušnjo je na portalu Reddit nedavno opisala tudi Slovenka, ki je vprašanje o pričakovani višini plače dobila na dveh nedavnih razgovorih.
"Obakrat sem navedla znesek, ki sem ga prejemala v takrat aktualni službi, ki sem jo želela menjati. Kljub temu da bruto ni bil pretirano visok (pod 1800), imam občutek, da so pričakovali odgovor, da plača ni pomembna, drugi so to celo izrekli. Kasneje sem izvedela, da obe podjetji nudita zelo nizke plače.
Zdaj se dogovarja za delo prijateljica in je tudi dobila vprašanje, koliko pričakuje. Ta način mi čisto diši po tem, da upajo, da si bo kandidat zaželel čim manjše plačilo. Nasploh se mi zdi nekorektno, da ne rečem neprofesionalno, da se plača tako prikriva in celo prenaša neko dolžnost na iskalca zaposlitve. Kakšne izkušnje imate vi, kaj menite o tem?" je zapisala.
Morda vas zanima tudi:
"Vprašanje je bedasto, a če ga že prejmeš ..."
Vprašanje udeleženci forumske debate jemljejo na različne načine. Nekaterim se zdi nespoštljivo in nepotrebno: "To je samo manever, s katerim iščejo nekoga, za kogar bi čim manj plačali. Samo stran, govorim iz lastnih izkušenj. Isto velja, če ti želiš vprašati delodajalca, pa ti odvrne, da bodo plačo razkrili na naslednjem razgovoru ali pa je to poslovna skrivnost. Korekten delodajalec bo plačo definiral že na prvem razgovoru ali pa bo jo objavil že v oglasu. Potem je pa od tebe odvisno, ali se strinjaš s ponujenim," se je bralo neko mnenje.
Spet drugi trdijo, da je normalno, saj na tak način podjetje oceni, koliko se delavec ceni. Kar nekaj jih uporablja princip izenačenja z obstoječo plačo, pri čemer realno plačo za vsaj 20 % zvišajo. Če jim podjetje ponudi nižji znesek, je v najslabšem primeru enak trenutni plači.
Vsekakor je na vprašanje ne glede na to, kaj si mislimo o njem, treba odgovoriti. Kako to narediti na čim učinkovitejši način?
"Vprašanje je bedasto, ker bi za moje pojme delodajalec moral sam izpostaviti razpon plačila za razpisano mesto, ampak če ga že prejmeš, pa lahko vsaj izkoristiš dva možna scenarija in s tem hitro vidiš kje si," predlaga nek uporabnik.
"Če bi službo zamenjala zaradi napredovanja, itak iščeš nekaj z boljšim plačilom. To tudi ustrezno skomuniciraš in hitro vidiš, kje si. Če se pričakovanja ne ujemajo, hitro zaključiš in se zahvališ za čas in priložnost. Če pa iščeš službo, ker je nimaš oziroma, ker jo 'potrebuješ', tudi to ustrezno skomuniciraš. Tukaj potem prilagodiš odgovor in omeniš razpon, ki je morda celo nižji, ker domnevam, da plača in izkušnje na CV-ju prevagajo dejstvo, da si brezposeln in brez prihodka."
Še slabše kot to, da delodajalec postavi nerodno vprašanje o plačnih pričakovanjih, pa je, da se tej temi popolnoma izogiba.
V tem primeru je kandidat pač primoran prebiti led in se pozanimati, kakšen je razpon glede na razpisano delovno mesto – kljub vsemu bolje kot prestati celo serijo razgovorov in v četrtem krogu ugotoviti, da je plača popolnoma drugačna od pričakovane.
