Svetleča praznična oblačila: glamur ali nevarnost za zdravje in okolje?

Bleščeča oblačila, ki so v trendu vsako leto znova, so za marsikoga obvezna oprema decembrskih zabav, tudi otroških in drugih slovesnih dogodkov. Toda ali sta učinek glamurja in občutek razkošja, ki nam ju prinašajo, res povsem brez tveganj? Pozanimali smo se pri Zvezi potrošnikov Slovenije.

Pri bleščicah, pravijo, gre za edinstveno skupino mikroplastike. Vključujejo namreč pestro paleto oblik, barv in velikosti ter materialov s specifično kemijsko sestavo, namenjenih predvsem estetskemu učinku. Izdelane so lahko iz različnih vrst plastike, prekrite s kovinsko plastjo aluminija, titana, železa ali bizmuta.

Komercialno so na voljo bleščice v velikostih od 50 μm do 6 mm, kar ustreza dimenzijam mikroplastike (< 5 mm), in v različnih oblikah, včasih tudi s številnimi zarezami. Med proizvodnim postopkom jim lahko dodajo še holografske učinke ali barve, da končni izdelek dobi značilen bleščeč videz.

Ko že omenjamo mikroplastiko, moramo po njihovih besedah vedeti, da je tekstil eden glavnih virov onesnaževanja z mikroplastiko. Mikrovlakna, ki se v okolje sproščajo med proizvodnjo, pranjem, nošenjem in odlaganjem tekstila, lahko najdemo skoraj povsod. Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave približno 35 odstotkov mikroplastike, ki se sprosti v oceane po vsem svetu, izvira iz pranja sintetičnega tekstila, po ocenah Programa Združenih narodov za okolje pa približno 16 odstotkov.

K problematiki pa močno prispeva tudi trend hitre mode, saj ta oblačila vsebujejo velik delež sintetičnih vlaken, hitro se obrabijo, pogosto se uporabljajo le kratek čas in tako kmalu postanejo odpadek.

Tekstil je hkrati vir drugih oblik mikroplastike, ki izvira iz različnih vrst materialov ali dodatkov, uporabljenih v oblačilih in tekstilnih izdelkih, kot so potiski, premazi, gumbi in že omenjene bleščice.

Morda vas zanima tudi:

• Ne ponavljajte napak, ki jih pri dogovarjanju z obrtniki počne večina Slovencev
• Vsi trdijo, da je ta živila nujno vključiti v prehrano, a v resnici ...

Bleščice so povsod, jih niso pred kratkim prepovedali?

V preteklosti so bile bleščice izdelek ali dodatek, ki se je uporabljal občasno, ob posebnih priložnostih. Danes so izjemno razširjene, saj je moda ta trend prenesla v naše vsakdanje življenje in bleščice pogosto najdemo v kozmetiki, oblačilih, umetniških in obrtniških izdelkih, torbicah, čevljih in dekoracijah za dom.

Večji delci so lahko prišiti, pogosto so bleščice na oblačila in predmete pritrjene z lepilom, neposredno na telo jih nanesemo z dermalnim oljem, včasih pa so že vključene v sam izdelek. Takšni izdelki so velikokrat namenjeni le za enkratno uporabo, na primer za ličenje za zabavo ali predstavo, nanos na nohte ali tematsko dekoracijo.

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije razložijo, da je Evropska komisija pred dobrim letom sprejela Uredbo 2023/2055 o omejevanju sintetičnih polimernih mikrodelcev, bolj znano kot omejitev mikroplastike. Uredba omejuje uporabo biološko nerazgradljive, netopne mikroplastike, ki se namerno dodaja izdelkom ali se uporablja samostojno. Gre za obsežno omejitev, saj se ti delci, tudi bleščice, dodajajo v številne izdelke vsakodnevne uporabe.

Vendar pa se prodaja bleščic z zakonsko omejitvijo ni popolnoma ustavila, nanaša se le na nekatere vrste in načine njihove uporabe. Poleg tega se lahko izdelki, ki so že na trgu (izdelki na policah ali v zalogah dobaviteljev), prodajajo do porabe zalog. Prepovedali so torej le bleščice iz nerazgradljive, netopne plastike.

Biološko razgradljive, topne, naravne ali anorganske bleščice ne štejejo za mikroplastiko, zato zanje omejitev ne velja in se lahko še naprej prodajajo. Za industrije, kot sta kozmetika in detergenti, veljajo tudi izjeme in prehodna obdobja za prilagoditev omejitvam.

Onesnaženje z bleščicami

Do danes so, povedo pri Zvezi potrošnikov Slovenije, bleščice našli v različnih okoljih, kar kaže na njihovo precejšnjo razširjenost. Razpršijo se po tleh, odtečejo v kanalizacijo, se širijo v vodnih okoljih in kopičijo. Tudi množični dogodki, kot so festivali in protesti, pomembno prispevajo k lokalnemu onesnaževanju z bleščicami.

Študije kažejo, da so bleščice pogosto prisotne celo v odpadnih vodah in sedimentih vodnih ekosistemov. Na Norveškem so jih odkrili v polovici analiziranih vzorcev odpadnih voda čistilnih naprav, v Avstraliji pa predstavljajo kar 24 odstotkov vseh delcev oz. tretjo najbolj pogosto obliko mikroplastike v aktivnem blatu čistilnih naprav (za vlakni in fragmenti).

Odkrili so jih tudi v rekah, čeprav metode odkrivanja pogosto podcenjujejo njihovo prisotnost. Informacij o interakciji med organizmi in delci bleščic za zdaj še primanjkuje, a dosedanje študije kažejo, da lahko bleščice povzročijo enake negativne učinke v kopenskih, sladkovodnih in morskih ekosistemih kot običajna mikroplastika.

Nakupujte premišljeno

Razumljivo je, da je nakup izdelkov z bleščicami sploh v prazničnem času posebej mamljiv, a pri Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da imejte pri tem v mislih okolje. Če se svetlikanju na oblačilih nikakor ne moremo upreti, takšna oblačila in dodatke nosimo večkrat in poskrbimo, da jih pravilno zavržemo.

Če so oblačila nepoškodovana, jih lahko podarimo v dobrodelne namene, odnesemo v trgovine z rabljenimi oblačili ali odložimo v zbiralnike za tekstil. Vredno je premisliti tudi o izbiri oblačil iz druge roke, saj s tem lahko ne le zmanjšamo vpliv na okolje, temveč tudi obogatimo svojo garderobo z edinstvenimi zgodbami – s spomini, ki imajo večjo vrednost kot lesk novih bleščic.

Med pranjem pa ne uporabljamo prevelike mehanske sile, ki dodatno pripomore k sproščanju bleščic in drugih mikrovlaken.

Več informacij najdete na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.