Ovčji otoki. Beseda 'Føroyar' je v Ferščini povezana s poimenovanjem za ovco, ki je najštevilčnejša žival na otočju. Ovac je na Ferskih otokih dvakrat več kot prebivalcev.
Arhipelag 18 otokov, ujetih v Atlantskem oceanu med Škotsko in Islandijo, je resnično poseben kraj. Izolirani, enolični in samotni ter hkrati estetski, kulturno bogati in pohodniško zanimivi.
Ko sem jih obiskal, nisem mogel verjeti, da enolična pokrajina skriva toliko nenavadnih stvari.
Dosegljivi le z enim trajektom na dan ali preko majhnega letališča na otoku Vagar, so izolirani Ferski otoki s 50 tisoč prebivalci nedvomno ena najbolj eksotičnih Evropskih destinacij.
Najnovejše novice od tam: država je pravkar dokončala 11,238 metra dolg predor pod morjem, ki se ponaša z edinim krožiščem v tunelu na svetu.
Pojdimo z eksotiko lepo po vrsti.
Najprej jezik. Prebivalci Ferskih otokov govorijo Ferščino. Za marsikoga, tudi zame, je bilo to presenečenje. Splošno prepričanje je, da se na otokih z narečjem govori Islandsko, Norveško ali Dansko. Ne bo držalo. Ferščina je svoj jezik, ki ima vsega le 75 tisoč govorcev. Kljub temu da je skandinavski jezik, Ferci le s težko razumejo svoje jezikovne sosede. Ker imajo svojo identiteto, so si v okviru Danske kraljevine izborili najvišjo možno stopnjo avtonomije. Avtonomija je tako velika, da so se odločili, da ne bodo del Evropske unije. Zato je po prihodu na otoke prva skrb popotnika, da na mobilnem telefonu izklopi prenos podatkov. Obračunavanje impulzov je namreč enako, kot če bi potovali k po kateri od afriških držav. S fersko neodvisnostjo je povezana še ena zanimivost: so ena najstarejših demokracij na svetu. Ferski parlament je bil ustanovljen že v devetem stoletju, v času Vikingov, katerih Ferci in Ferke so potomci.
Osebno me je na otokih najbolj presenetila izoliranost, predvsem v bivanjskem smislu.
Torshavn je s 13 tisoč prebivalci glavno mesto in tamkajšnji svet v malem. Ima univerzo s petimi fakultetami, le eno majhno nakupovalno središče in en kulturni center (ki združuje opero in gledališče). Če si domačin želi razširiti obzorja v smislu šolanja, kulturnih dogodkov in doživljajev mu ne preostane drugega, kot da rezervira dve urni polet na Dansko. Toda to je še enostavno, kajti večina prebivalcev ne živi na glavnem otoku. Nekateri so med seboj povezani s predori pod fjordi, spet drugi ne. Nekateri domačini morajo, samo da pridejo do skromne prestolnice, najprej vzeti trajekt, ki jih z domačega otoka pripelje na drugi otok. Šele potem se lahko preko predorov odpeljejo do glavnega mesta. Vse to včasih ni mogoče, ker muhasto nordijsko vreme gradi snežne zamete ali je enostavno preveč vetrovno. Zato so v hladnem delu leta prav vsi domačini oblečeni v posebne enodelne kombinezone, ki spominjajo na smučarska oblačila iz osemdesetih let. Tako je najenostavneje. Ko odidejo ven, bodisi na sprehod ali v službo, si preko oblačil nadenejo kombinezon, ki ga po prihodu v notranje prostore slečejo.
Na Ferskih otokih stojijo kmetije, ki so v lasti istih družin že več kot 900 let. To je, preračunano, tudi do 15 generacij.
In še slaba popotniška novica: v običajnih trgovinah ni mogoče kupiti alkohola. Kam pa bi prišli, če bi bil v vsej tej izoliranosti alkohol prosto na voljo?
Zaradi neznanih razlogov je število žensk mnogo nižje od števila moških, zato imajo Ferci velike težave pri iskanju žena. Rešitev se je našla na Tajskem, ki je postala priljubljena ženitvena destinacija otočanov. Zato boste na Ferskih otokih srečali veliko poročenih Tajk.
Ekonomija Ferskih otokov temelji na ribištvu. Dobiček iz ribolova in gojenja lososov omogoča domačinom visok življenjski standard in neomejene možnosti zaposlitve v ribiškem sektorju.
Pomemben je tudi poletni turizem, povprečna plača je okrog 4500 evrov, da pa se tudi v ribolovu najde nekaj eksotike, je potrebno omeniti kontroverzni grindadrap ali grind, običaj ubijanja kitov in delfinov, ki se zgodi enkrat na leto na južnem predelu otokov. Dogaja se stran od oči turistov, ki na Ferske otoke prihajajo zaradi pohodništva in narave.
V kratkem subarktičnem poletju na otoke prileti več milijonov ptic. Najbolj znani so puffini ali morski klovni, ki jih domačini tudi lovijo, saj predstavljajo kulinarično specialiteto. Seveda se eksotična hrana ne konča le pri pticah. Poleg klasičnih rib sta nekoliko bolj eksotični jedi tudi pečena ovčja glava in fermentirana ovčetina.
Na Ferskih otokih je ogromno krajev, ki so drugačni, na primer vrtoglavi klifi Vestmane, ki spominjajo na Jurski park, vas Gasaladur, kjer slap pada naravnost v morje, jezero Sorvagsvatn, ki ustvarja iluzijo morja z dvema gladinama in pa otok Kalsoj, kjer stoji grob Jamesa Bonda. Niste vedeli? James Bond je v zadnjem filmu umrl prav na Ferskih otokih!