D. D. | 25. 6. 2023, 08:00
Turistična katastrofa: to so evropska mesta, ki se utapljajo v nepopisni gneči (seznam preseneča)
Množični turizem je postal trn v peti številnih znanih evropskih mest. Preden se boste torej letos odpravili na dopust, dobro premislite, kam vas bo ponesla želja po počitku in užitku ...
Popotniki in turisti so pravi balzam za proračune številnih mest in držav po vsem svetu, toda v zadnjem obdobju je prišlo vse skupaj tako daleč, da se jih marsikje celo otepajo. Zakaj? Ker jih je ... preveč! Prav zato so se marsikje odločili za drastične ukrepe, s katerimi želijo - verjeli ali ne - celo zajeziti število obiskovalcev od drugod.
Slikovita vasica Hallstatt v Avstriji, kjer živi manj kot 1000 ljudi, je ena tistih turističnih destinacij, ki so se v zadnjih tednih znašle na naslovnicah tujih medijev. Razlog? Lokalne oblasti so uvedle dnevne omejitve števila avtobusov in avtomobilov, ki lahko pridejo v vasico.
Na prvem mestu je Dubrovnik
S še večjimi težavami kot Hallstatt se ubada tudi med Slovenci izjemno priljubljeni Dubrovnik, ki se poleti spremeni v pravo mravljišče turistov z vsega sveta. Nedavna raziskava je razkrila, da je Dubrovnik tisto mesto, ki ga obišče največ turistov glede na število v mestu živečih ljudi, in sicer kar 36 na prebivalca. Turistična agencija Holidu, ki je sestavila seznam, navaja, da je mesto še posebej priljubljeno julija in avgusta.
Na drugem mestu so italijanske Benetke, sledita belgijsko mesto Brugge in grški Rodos, vsa z 21 turisti na prebivalca. V Benetkah so čezmerni turizem v zadnjih letih v veliki meri pripisovali križarkam, zaradi česar so oblasti od avgusta 2021 dalje linijskim ladjam prepovedale prihod vse do središča mesta.
Na šestem mestu so se znašle sosednje Firence, sledi grški Heraklion. Turistično zelo priljubljeni Amsterdam zaseda osmo mesto. Zadnji dve mesti, ki zaokrožujeta prvih 10, sta Dublin na Irskem z 11 turisti na prebivalca in Talin v Estoniji z 10 turisti na prebivalca.
Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev