Priznajmo si, med pravo poletno vročino je poležavanje na plaži nevzdržno. Sam nikoli ne zdržim več kot dva dni, plavanju navkljub. Saj je lepo, ampak ko se spočijem, se mi včasih zdi dolgočasno.
Dolgočasil sem se tudi letos, med kratkim počitnikovanjem na hrvaškem otoku Krku.
Ko sem prebral izbrani roman, so me začele nagovarjati različne zgodbe otoka.
Ker je Krk med Slovenci popularna kopalna destinacija, ima obala prednost pred ostalimi zanimivostmi otoka, kot je na primer najožja ulica na svetu (mesto Vrbnik), Baška plošča v Baški (zibelka hrvaške glagolice), vino žlahtina, krške gore (Obzova) in še bi lahko našteval.
Poleti se veliko znamenitosti dobesedno peče na soncu, zato sem se po nekaj priporočilih odločil obiskati gozd med zalivom Čavlena in vasjo Poljica. Znamenitost, ki jo skriva ta zelena oaza, bi po mojem mnenju lahko bila glavna znamenitost otoka.
Najprej je bil le makadam, ki se je sčasoma spremeni v široko gozdno pot. Hladil me je prijeten maestral, škržati pa so igrali poletne melodije. Brez njih si morja skorajda ne predstavljam. Ko pot zavije rahlo v desno, pohodnika pozdravi močan hrast, ki šteje že kar lepo število let. A ta hrast ni glavna zvezda gozda. Sem sem prišel zaradi drugega drevesa. V neposredni bližini, še globlje v gozdu, ga končno najdem. Noro! Starec je v okoliških vaseh poznan kot Stari dub. Šteje 400 let in je najstarejši hrast na Jadranu.
Na prvi pogled je deloval nekoliko osamljeno. Travnikov, ki so nekoč v bližini hranili krave in drobnico, že zdavnaj ni več. Nagovoril sem ga in se hitro zavedel, da verjetno nisem bil prvi, ki se je pogovarjal z njim. Njegova mogočnost iz človeka kar izvablja besede. Zagotovo že dolgo sprejema obiskovalce, ki mu povedo vse mogoče stvari.
V višino meri 30 metrov, obseg njegovega debla pa je kar 5,4 metra.
Najosupljivejša je ena od spodnjih vej, ki je iztegnjena približno 20 metrov vodoravno stran od drevesa in je na točki, kjer se izrašča iz debla, debela kar 3,5 metra. Si predstavljate? Veja debela tri in pol metra! Moč lesa, s katero drevo drži to vejo, je neverjetna. Zanimivo je, da naj bi bil razlog za njeno dolžino povezan z Benetkami. Kot večina obalne hrvaške je bil tudi otok Krk nekoč del Beneške republike. Prebivalci Krka so nekatera drevesa želeli rešiti pred izsekavanjem. Benečani so jih namreč podirali zaradi potrebe po stebrih, na katerih je mesto na vodi stalo. Reševanje je potekalo tako, da so izbrana drevesa na določeni višini požagali. Tako za Benečane ne bi bila več zanimiva. Iz strani so nato pognale veje, ki danes ustvarjajo nižjo krošnjo, stare neporezane veje pa so nenavadno dolge.
Hrast iz Krka pa skriva še eno skrivnost: nemogoče mu je določiti vrsto. Prevladuje mnenje, da je to beli hrast (Quercus petraea), toda ko pogledamo liste bomo opazili, da morfološke lastnosti njegovih listov in vejic ne ustrezajo znanim in opisanim botaničnim lastnostim za beli hrast. Vejice najstarejšega hrasta so tudi nekoliko dlakave, kar je značilno za submediteranske medovite hraste. Katera podvrsta bi lahko bil potem Krški starec? Glede na opisane lastnosti se lahko domneva, da gre v tem primeru za križanca med dvema ali več vrstami hrastov. Ni mogoče izključiti niti pojava večkratnega križanja oziroma večkratne hibridizacije, kar pomeni, da bi lahko del genov starega hrasta izviral iz kontinentalnih vrst hrasta cera. Je eden in edini. Zato bodo s tem redkim primerkom imeli botaniki in dendrologi verjetno še veliko dela.
Starejši domačini pripovedujejo, da je v bližini obeh velikanskih hrastov (tisti, na katerega sprehajalec naleti najprej, je star približno 250 let) stalo še veliko večje drevo, a je na dan, ko je izbruhnila prva svetovna vojna, vanj udarila strela. Pod njim naj bi bil celo manjši izvir, ki je služil za napajanje živine. A po izginotju korenin se je skala razprla in izginil je tudi ribnik.
Do hrasta Duba pridemo tako, da se z avtom peljemo proti vasi Poljica. Za vasjo bomo na desni strani opazili široko makadamsko cesto, ki ji z avtom sledimo slab kilometer do pašnika, kjer se poleti pasejo živali. Na drugi strani pašnika zavijemo na razcepu makadama levo in parkiramo. Sledi približno 15 minut hoje, cesta pa se spremeni v stezo. Najprej pridemo mimo mlajšega drevesa, nato pa pridemo do 400 let starega hrasta velikana, ki vas pozdravi s šumenjem in sprejme pod mogočno krošnjo.
https://www.metropolitan.si/trendi/potovanja/ferski-otoki-najbolj-eksoticna-evropska-destinacija/
Orienting a 350 year old oak tree on the island of Krk. #shareexperiences https://t.co/QB5r5lXZlI pic.twitter.com/jF57GPHFvh
— Damanhur (@Damanhur) November 17, 2015
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"