Ko tragedija udari v tujini: ali smemo sami peljati žaro čez mejo? (Ministrstvo odgovarja)

Na žalost nihče ni varen pred tragedijami in te se lahko dogodijo ravno takrat, ko jih najmanj pričakujemo. Kljub previdnemu in pazljivemu vedenju lahko smrt nastopi tudi v tujini, zaradi česar je pokop umrlega še toliko bolj zapleten. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve sicer ne vodi evidence umrlih v tujini, saj ni obveščeno o vseh smrtih slovenskih državljanov po svetu, a vseeno je varno trditi, da je teh kar nekaj. Preden pa je možno položiti umrlega k pokojnemu miru, pa je treba razrešiti kopico zapletenih birokratskih stvari ter za to tudi precej plačati.

Prevoz posmrtnih ostankov v Republiko Slovenijo je odvisen od vrste posmrtnih ostankov. V kolikor želijo svojci v Slovenijo pripeljati truplo, morajo urediti posebno potno listino oziroma posmrtni potni list, ki ga izda pristojni organ države odprave. Posmrtni potni list za prevoz posmrtnih ostankov iz Slovenije v tujino pa izda Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.

"Posmrtni potni list je sestavljen v slovenskem jeziku in v enem od uradnih jezikov Evropske unije. Vzrok smrti mora biti naveden v slovenskem jeziku in z numerično kodo Svetovne zdravstvene organizacije Mednarodne klasifikacije bolezni," so pojasnili na ministrstvu za zdravje.

Za izdajo posmrtnega potnega lista je potrebno pridobiti naslednje podatke: potni list umrlega, izpisek iz matične knjige umrlih, zdravniško potrdilo o vzroku smrti (ni nujno za žaro), dovoljenje pristojnega organa za prevoz posmrtnih ostankov v tujino, potrdilo o opravljeni upepelitvi, za kar je potreben soglasje svojcev, dovoljenje pristojnega organa za izvoz trupla ali dokazilo o obstoju prostora za pokop trupla v Sloveniji.

"Če namembna država izrecno zahteva izdajo posmrtnega potnega lista tudi za prevoz žare, ga Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije izda na podlagi listine o kontrolnem mrliškem pregledu izvajalca upepelitve," so dodali na ministrstvu.

Prevoz opravlja le izvajalec pogrebne dejavnosti

Šele po pridobitvi vseh ustreznih dokumentov se lahko organizira prevoz posmrtnih ostankov, ki ga mora obvezno opraviti izvajalec pogrebne dejavnosti, ki je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje z zakonom o pogrebni in pokopališki dejavnosti ter je pridobila dovoljenja za opravljanje pogrebne dejavnosti.

Obenem je ministrstvo pojasnilo, da lahko ministrstvo ob naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter drugih izrednih okoliščinah, ki jih razglasi pristojni organ, pooblasti za prevoz pokojnikov tudi drugega prevoznika.

Vsekakor to pomeni, da ne moremo biti mi tisti, ki bi domov pripeljali žaro, ampak mora biti za to urejen poseben prevoz. Kot že omenjeno, se slednji opravi na podlagi listine o prijavi smrti. Posmrtni ostanki se morajo prepeljati z avtomobilom za prevoz ostankov v transportni, neprepustni krsti, ki je sestavljena iz zunanje lesene krste in nepredušno zacinjene notranje krste iz cinka ali kateregakoli drugega samorazgradljivega materiala.

"Če je bil vzrok smrti nalezljiva bolezen, je treba posmrtne ostanke zaviti še v mrtvaški prt, prepojen z antiseptično raztopino," so dodali na ministrstvu.

Prevoz posmrtnih ostankov je lahko sicer opravljen tudi z avtobusom ali tovornjakom, za katerega veljajo enaki zgoraj našteti pogoji. V obeh primerih mora biti prostor ločen od druge prtljage ter za druge potnike nedostopen. Zdaj pa je pogostejši prevoz z letalom, kjer morajo biti posmrtni ostanki pakirani v hermetično zaprto notranjo krsto, ki ima vgrajeno filtrirno napravo za izenačevanje tlaka. Krsta mora biti za prevoz pakirana v močan lesen zaboj zaradi zaščite pred poškodbami in zato, da na pogled ni prepoznavna potnikom. Prevoz opravljajo tako s potniškimi kot tovornimi letali. Kadar posmrtni ostanki prispejo v določeno državo, so ti predani izvajalcu pogrebne dejavnosti.

Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem