83 odstotkov Slovencev se strinja, da globalno segrevanje predstavlja resno grožnjo človeštvu

Ob svetovnem dnevu zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, gre za pomembne podatke, ki nam prikazujejo stališča in mnenja prebivalcev Slovenije, širše regije ter sveta glede dojemanja podnebnih sprememb, trajnostnega razvoja ter okoljevarstvenih ravnanj. 

S trditvijo, da globalno segrevanje predstavlja resno grožnjo človeštvu se v svetu strinja 86 % vprašanih, v Sloveniji pa 83 % vprašanih. Ta delež je primerljiv z evropskim povprečjem (84 %), medtem ko je ta delež na Hrvaškem (90 %) in v Srbiji (91 %) znatno višji.

Ob ugotavljanju zaznavanja nevarnosti globalnega segrevanja za človeštvo smo prepoznali pomembne razlike med spoloma in izobrazbeni strukturi svetovnega prebivalstva. V večji meri nevarnost globalnega segrevanja zaznavajo ženske (88 %), v manjši pa moški (83 %). Pri tem so tisti z zaključeno višjo izobrazbo izrazili strinjanje v 88 %, tisti z nižjo izobrazbo ali brez izobrazbe pa v 79 % deležu. 

• Graf 1: Globalno segrevanje predstavlja resno grožnjo človeštvu. 

 

Da je za zmanjšanje podnebnih sprememb prepozno, se na globalnem nivoju strinja 43 % vprašanih. V Sloveniji se s tem strinja 47 % prebivalcev Slovenije, kar je precej več, kot v evropskem povprečju (38 %) Pri tem ugotavljamo povečan pesimizem skozi leta, saj je delež prebivalcev Slovenije, ki so se s trditvijo strinjali v letu 2020, znašal 35 %. 

• Graf 2: Za omejevanje klimatskih sprememb je že prepozno. 

 

Na svetovni ravni, se s to trditvijo v večji meri strinjajo mlajši (18-24 let 44 %, 25-34 let 45 %). Prav tako se v višjem deležu s pričujočim stališčem strinjajo posamezniki z najnižjo izobrazbo (51 %), kot tisti z zaključeno višjo izobrazbo (42 %). Med državami na svetovni ravni je Danska izrazila najvišjo stopnjo nestrinjanja (66 %), Indija pa najnižjo (31 %). 

S trditvijo, da z lastnimi vedenjem lahko izboljšamo okolje, je strinjanje izrazilo 78 % prebivalcev Slovenije. Ponovno je delež strinjanja za skoraj 10 % nižji v primerjavi z deležema na Hrvaškem (88 %) in v Srbiji (89 %), vendar ujemajoč z evropskim povprečjem (78 %). 

• Graf 3: Verjamem, da lahko moje vedenje izboljša okolje. 

 

Na globalni ravni se najvišji delež ljudi, ki verjame v moč posameznika, da vpliva na okolje, nahaja v Ameriki (86 %), najnižji pa na Bližnjem vzhodu (75 %). S trditvijo se v večji meri strinjajo ženske (82 %) kot moški (79 %).

Da si morajo za trajnost in varovanje okolja bolj kot posamezniki prizadevati podjetja in vlada, meni 68 % vprašanih v Sloveniji. Pri tem ugotavljamo znaten porast strinjanja s to trditvijo v primerjavi z letom 2020, ko se je z njo strinjalo 55 % vprašanih. V Srbiji beležimo 80-odstotno strinjanje, kar jo uvršča med prvo peterico držav v svetovnem merilu. 

• Graf 4: Resnična prizadevanja za trajnostnost in okolje morajo priti s strani podjetij in vlad, ne posameznikov. 

 

Prebivalci sveta so odgovarjali tudi na trditev o povečanju naravnih katastrof kot posledici globalnega segrevanja. Delež tistih, ki so s trditvijo soglašali, znaša 81 %, medtem ko jih 15 % meni, da porast naravnih katastrof ni povezan z globalnim segrevanjem. Svetovne razlike v tovrstnem prepričanju se kažejo tudi pri stopnji izobrazbe vprašanih. Tisti z nižjo izobrazbo se s trditvijo strinjajo podpovprečno (76 %), tisti z višjo izobrazbo pa nadpovprečno (83 %). 

• Graf 5: Naravne katastrofe (gozdni požari, poplave, orkani, tajfuni itd.) so bolj pogoste zaradi globalnega segrevanja. 

 

Da globalno segrevanje prispeva k porastu naravnih katastrof meni 77 % vprašanih v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji pa delež slednjih znaša 83 %. Zanimivo je, da se Slovenija s tem rezultatom uvršča malenkost pod evropsko povprečje (Evropa 79 %, Slovenija 77 %). 

S trditvijo, da slovenska vlada sprejema potrebne ukrepe za varovanje okolja se strinja 26 % sodelujočih v Sloveniji, ne strinja pa 69 %. Za Hrvaško ugotavljamo najvišji delež (83 %) nestrinjanja med državami v svetu, najnižjega pa v Vietnamu, ta znaša 4%. 

• Graf 6: Vlade sprejemajo potrebne ukrepe za skrb za okolje. 

 

Rezultat evropskega povprečja razkriva, da skoraj dve tretjini (65 %) Evropejcev meni, da njihova vlada ne sprejema ustreznih okoljevarstvenih ukrepov. To predstavlja najvišji delež nestrinjanja med svetovnimi regijami, najnižji delež pa beležimo v azijsko-pacifiški regiji (29 %).

Za konec so sodelujoči opredelili svojo pripravljenost za nakup dražjih, a okolju prijaznejših izdelkov. V Sloveniji je strinjanje do tovrstnega ravnanja izrazilo 64 % vprašanih, nestrinjanje pa 33 %. Prvotni delež je primerljiv z evropskim povprečjem, ki je obenem najnižji med svetovnimi regijami. Deleža Hrvaške in Srbije pri tem znašata 69 % in 74 %. 

Zanimivi so rezultati na svetovnem nivoju, kjer je strinjanje z nakupom dražjih in obenem okolju prijaznejših izdelkov izrazilo 68 %, nestrinjanje pa 27 % vprašanih. V večjem deležu bi nakup podprle ženske (70 %), v manjšem pa moški (66 %). Pri tem zopet ugotavljamo razlike v svetovni populaciji glede na izobrazbo. Delež višje izobraženih, ki podpirajo zgoraj omenjeno ravnanje znaša 70 %, med nižje izobraženimi oziroma tistimi brez izobrazbe pa 61 %.

• Graf 7: Pripravljen-a sem plačati več za izdelek, ki skrbi za okolje. 

 

Še več podatkov iz raziskave vam je na voljo na spletni strani: Mediana.

Metodologija:

Raziskava je med 15.10.2021 ter 18.12.2021 potekala v 39 državah sveta. 

Skupaj je v raziskavi sodelovalo 33.236 ljudi. Statistična napaka znaša med 4,4 in 2,5 na intervalu zaupanja 95 %. Svetovno povprečje je izračunano na podlagi populacije polnoletnih ljudi v državah, kjer je potekalo anketiranje. 

V Sloveniji je raziskavo prek spletnega panela izvedel Inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 515 polnoletnih državljanov.