Sliši se neverjetno, a je resnično: nekoč bomo lahko bivali v hišah, zgrajenih iz gob

Znanstveniki so že pred časom dognali, da so gobe uporabne kot gorivo v vozilih in tudi za filtriranje onesnažene vode. Prav tako pa so - verjeli ali ne - vedno bolj priljubljene tudi v gradbeni industriji.

Kot prvi je potencial uporabe gob za trajnostno gradnjo dokazal in javnosti predstavil newyorški muzej moderne umetnosti, ki je leta 2014 naročil gradnjo stolpa iz 10.000 opek iz mešanice živih gob in odpadkov koruznega stebla. Pozneje so Hy-Fi, kot so poimenovali zgrajeno strukturo, odstranili in kompostirali, saj ni bila primerna za bivanje. 

Raziskovanje zahteva veliko eksperimentiranja

Pri raziskovanju nove metode gradnje znanstveniki dejansko ne uporabljajo gob, temveč vegetativni del glive oziroma podgobje, imenovano micelij. Strokovnjaki so prepričani, da je zaradi svoje sposobnosti, da zraste v kompleksne in zelo močne strukture, vsestransko uporaben, tudi za gradnjo.

Tien Huynh, izredni profesor na fakulteti za znanost na kraljevem tehnološkem inštitutu v Melbournu v Avstraliji, meni, da so ti materiali kar petkrat močnejši od izdelkov na osnovi nafte, kot je polistiren. “Rastejo na kmetijskih odpadkih, imajo minimalen vpliv na okolje in so popolnoma biorazgradljivi," je za Inverse pojasnil Huynh, hkrati pa opozoril, da uporaba tega čudežnega materiala prinaša tudi številne izzive in ogromno mero eksperimentiranja.  

Vsestranska uporaba gob

Eben Bayer, strokovnjak in soustanovitelj gobarske tehnologije pri podjetju Ecovative Design, meni, da bo možnost zamenjave plastike in drugih zdravju škodljivih materialov ter procesov s čim naravnim popolnoma spremenila načine gradnje.

Ecovative je vodilno svetovno podjetje na področju tehnologije micelija. V zadnjih 16 letih so z uporabo infrastrukture gobarske industrije razvili učinkovite in visokokakovostne postopke za izdelavo izdelkov iz micelija ter tako nadomestili plastiko, usnje in celo meso.

Tudi Maurizio Montalti, soustanovitelj italijanskega podjetja za proizvodnjo micelijev Mogu, ki raziskuje potencial tehnologij, ki temeljijo na miceliju, meni, da imajo glive potencial, da nadomestijo običajne materiale potrebne za gradnjo, kot so plastika in kamni. "Rad si predstavljam prihodnost, v kateri vse, kar potrebujemo za gradbeni projekt, dobimo s pomočjo glivic," pravi Montalti.

Številni gradbeni materiali

Mogu je del vseevropskega skupnega projekta, imenovanega Fungal Architectures (FUNGAR), ki trenutno dela na zgradbi iz gliv, ki reagirajo na svetlobo, temperaturo in onesnaževanje zraka. FUNGAR se je začel konec leta 2019, vse od takrat pa vodja projekta, profesor Han Wosten, eksperimentira, kako izdelati gradbene materiale iz gliv. V članku, objavljenem v Research Gate, je pojasnil, da lahko s spreminjanjem vrste gliv in kmetijskih odpadkov, pogojev rasti in naknadne obdelave pridobivajo številne gradbene materiale z različnimi mehanskimi lastnostmi.

Raziskovalec Phil Ayres upa, da bo projekt presegel uporabo izdelkov na osnovi gliv kot sestavnih delov v obstoječih načrtih stavb. Razmišlja o tem, kakšne povsem nove vrste stavb bi lahko nastale iz te očitno čudežne rastline.

V Sloveniji zgodba povsem drugačna

Medtem ko se v tujini lahko pohvalijo z napredkom na tem področju, je pri nas zgodba povsem drugačna. Janez Gorenšek, mikolog in ustanovitelj inštituta za aplikativno mikologijo in biotehnologijo (IAMB), meni, da Sloveniji manjka zagon, ki terja finančna sredstva. Na inštitutu navkljub mnogim sestankom, napisanim projektom za investicijska sredstva in pogovorom delajo predvsem z lastnimi sredstvi in s podporo prijateljev.

Trenutno s partnerskima podjetjema delajo na izolacijskih in embalažnih materialih na podlagi micelijskih kompozitov. “Sicer so prvi protipi bili narejeni že davno, a nikogar ni zanimalo, da bi vložil cent v to. Države tudi ne zanima, projektne naloge in predlogi so bili tudi že v preteklosti posredovani na željo ministrstva in ležijo v predalih, kot marsikaj, kar bi pomagalo nov razvojni cikel pognati v tako imenovanem 'zelenem prehodu'. Stotine delovnih mest bi lahko v naslednjem desetletju ustvarili, a jih bodo očitno zunaj naše države, kot marsikaj drugega," je razočarano povedal za Metropolitan.si 

O hišah iz gob razmišlja tudi NASA

Nad micelijem je - zanimivo - navdušena tudi NASA, ki meni, da bi lahko nekega dne postal idealen gradbeni material za hiše tako na Luni kot tudi na Marsu. Ameriško arhitekturno podjetje Red House, ki sodeluje z NASO in tehnološkim inštitutom Massachusetts (MIT), že dela na prototipu, ki uporablja mešanico alg in gliv za gojenje hiš na Luni in Marsu. Prototip je že prestal fazo dokazovanja koncepta pri NIAC (Nasin inštitut za napredne koncepte) in je trenutno v drugi fazi, čemur pravijo razvoj arhitekturnega oblikovanja, navaja Euronews.

Kdaj torej lahko pričakujemo prva bivališča iz gob na Luni ali Marsu? "Če dobimo denar, potem lahko to storimo v nekaj letih, ker imamo veliko delov nameščenih. Toda če bomo nadaljevali v enakem ritmu in zgolj čakali, da tehnologija priteče od vsepovsod, lahko traja desetletja," je za tuje medije povedal  glavni arhitekt projekta Christopher Maurer.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice