30. 5. 2022, 12:02
Kaj imata skupnega kombajn in diplodok?
Čeprav je med njima 66 milijonov let razlike, oba na enak način vplivata na okolje.
Teža sodobne kmetijske mehanizacije je že blizu največjim živalim, kar jih je kdaj hodilo po Zemlji – zavropodom, je pokazala študija švedskih in švicarskih raziskovalcev.
Zavropodi, ki so v Jurskem parku nastopili kot velikanski, prijazni vegetarijanci, so bili največji med vsemi dinozavri.
Najtežji so dosegli okrog 60 ton, s čimer se danes lahko kosa polno naložen kombajn.
Ob razmahu intenzivnega kmetijstva v zadnjih 60 letih so tudi traktorji in drugi stroji v kmetijstvu enormno zrasli. Današnji kombajn je tako kar desetkrat težji od svojega dedka iz šestdesetih let dvajsetega stoletja.
View this post on Instagram
Teža živali in mehanizacije ni nezanemarljiva, saj prst prenese le določeno mero pritiska, preden postane kronično stisnjena.
Prst je namreč ekosistem, poln krhkih struktur, por in poti, po katerih krožita zrak in voda do rastlinskih korenin in drugih organizmov, ki živijo v njej.
Pritisk gum, živalskih kopit in človeških čevljev stiska te pore na površju in tudi globlje.
Preveč stisnjena prst pa ne pomeni le slabše rasti, ampak tudi večjo možnost za poplave, saj voda ne more pronicati v tla, ampak hitro odteče v potoke in reke, ki zato hitreje naraščajo.
Z večanjem kmetijskih strojev so zrasle tudi gume, zato se pritisk razporedi čez večjo površino in nekoliko zmanjša, ugotavlja študija, ki jo je povzel phys.org. Enako strategijo je evolucija ubrala tudi pri dinozavrih – stopala so s težo rasla, da se živali pri hoji niso pogrezale.
Avtorji opozarjajo, da pritisk na prst z večanjem mehanizacije (ali živali) vseeno raste, predvsem globlje pod površino, kjer se struktura spremeni.
Današnji kmetijski stroji so tako težki, da nepopravljivo stisnejo prst na globini 20 centimetrov.
Ogroženih je 20 odstotkov vseh kmetijskih površin na svetu
To potem postane skrajna meja, do katere lahko rastline razpredejo korenine v iskanju vode in hranil.
Študija ocenjuje, da je zaradi tega močno ogroženih približno 20 odstotkov vseh kmetijskih površin na svetu. Najbolj ogroženi sta Evropa in Severna Amerika, kjer je relativno veliko padavin, kjer so obdelovalne površine največje in stroji najtežji.
View this post on Instagram
Raziskovalci vidijo rešitev v prilagoditvi strojev
Predvsem pa v odmiku od intenzivnega kmetijstva. Opozarjajo, da bomo morali najti način, kako preprečiti stiskanje zemlje, pa tudi intenzivno pridelavo, erozijo in onesnaževanje – sicer nas bo doletela usoda dinozavrov.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
