Kupujete plastične vrečke, plastenke, igračke? Znana Slovenka s pretresljivo izjavo pritegnila pozornost

Poznate izraz "julij brez plastike"? Gre za iniciativo za zmanjševanje uporabe plastike v vsakdanjem življenju, na katero je te dni opozorila tudi blogerka Nika Veger, ena najbolj prepoznavnih promotork trajnostnega življenjskega sloga pri nas.

Iniciativa Plastic Free July se je rodila leta 2011 v Avstraliji na pobudo Rebecce Prince-Ruiz iz neprofitne organizacije The Plastic Free Foundation. Najprej se je le nekaj posameznikov odločilo, da bodo v enem mesecu občutno zmanjšali svojo uporabo plastike, a je pozneje prerasla v mednarodno gibanje, ki nas spodbuja k razmisleku o odvisnosti od plastike ter k sprejemanju majhnih sprememb v našem vsakdanjem življenju.

Zmanjšanje uporabe plastike je namreč, pravi Nika Veger, ključnega pomena za ohranjanje našega planeta za prihodnje generacije.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Beautyfull Blog - trajnost (@nikaveger)

Kaj lahko storim?

Bi se radi pridružili iniciativi? Potem boste morali morda malo izstopiti iz svoje cone udobja.

"Nič ne pomaga, če ločujem, čistim plaže, opozarjam na težave, če ne zmanjšam nakupa plastičnih vrečk, plastenj z vodo, pijačo in hrano, reči v plastični embalaži in plastičnih okraskov ter igrač," je odločna Nika Veger.

Sledilcem in sledilkam tako priporoča, da namesto plastičnih vrečk za enkratno uporabo uporabijo vrečko za večkratno uporabo iz blaga in recikliranih materialov, namesto enkratnih plastenk za vodo nosijo s sabo stekleničko za vodo, izbirajo izdelke, ki niso v plastični embalaži, temveč embalaži in papirja, kartona, stekla in aluminija, nehajo kupovati izdelke iz plastike (okraske, igrače, različne pripomočke za kuhanje), ki jih niti ne potrebujejo in nato samo ležijo v omari, ter pravilno ločujejo odpadke.

Plastika ni škodljiva le za okolje, temveč tudi za človeka

Okoli dva do pet odstotkov vsake proizvedene plastike konča v morju, kjer jo užijejo ribe ali druge morske živali. Delčke mikroplastike so odkrili tudi pri tunah, jastogih, kozicah in školjkah.

Sintetične tkanine so prav tako pomemben vir mikroplastike v okolju, saj vlakna iz naših oblačil kot obdelane ali neobdelane odplake končajo v morju in rekah. Majhni delci plastike so postali tudi del zraka, ki ga dihamo, je leta 2018 na podlagi izsledkov raziskave, izvedene na medicinski univerzi na Dunaju, poročalo Delo.

Plastika je torej že našla pot v človeški organizem. Znanstveniki, ki so poskušali oceniti, koliko plastike nevede pojemo in popijemo vsakodnevno, so po navedbah Dela pri vseh udeležencih v raziskavi našli drobne delce plastike oziroma mikroplastiko. Hrana se med različnimi stopnjami predelave ali kot rezultat pakiranja namreč lahko onesnaži s plastičnimi delci.

Kot so ugotovili, bi vir plastike v telesu lahko prihajal tudi od uživanja rib in pitja iz plastičnih plastenk.

Dejali so, da je praktično nemogoče, da bi se ljudje popolnoma izognili plastiki, saj bi to pomenilo, da morajo prenehati jesti in piti. Plastika pa v človeškem sistemu povzroča tveganje za nastanek bakterijskih okužb, naselitev škodljivih kemikalij v telo, draži črevesno floro in vpliva na imunski sistem.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev