Od njih je odvisna prihodnost človeštva, a izgubljamo jih trikrat hitreje od gozdov

Ta med drugim predstavljajo zibelko biotske raznovrstnosti, vir pitne vode in so izjemnega pomena za blaženje ter prilagajanje na podnebne spremembe. 

Kot so še ob današnjem svetovnem dnevu mokrišč, ki poteka pod geslom Življenjska povezanost mokrišč in ljudi, izpostavili na pristojnem ministrstvu, pomeni vlaganje v ohranjanje in obnovo mokrišč naložbo v prihodnost človeštva. Več kot milijarda ljudi po vsem svetu je namreč dnevno odvisna od mokrišč za pridobivanje hrane, vode, prevoza in tudi rekreacije.

Kljub številnim koristim pa, kot so opozorili, mokrišča veljajo za enega najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji, pri čemer jih izgubljamo trikrat hitreje kot gozdove.

V zadnjih letih se v Sloveniji izvajajo predvsem projekti, ki so primarno namenjeni obnovi mokrišč na območjih Nature 2000. Sofinancirani so iz državnega proračuna in iz različnih evropskih finančnih mehanizmov, kot so program Life, Evropski sklad za regionalni razvoj in Norveški finančni mehanizem, so pojasnili na ministrstvu.

Na pomembno vlogo mokrišč so spomnili tudi na Zavodu RS za varstvo narave, kjer v povezavi z ohranjanjem mokrišč potekajo številne aktivnosti in projekti. V projektih Ljuba in poLjuba so, kot so poudarili, izboljšali stanje mokrotnih travnikov in bazičnega nizkega barja na Ljubljanskem barju. V projektu Mala barja-Marja pa so v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem ohranili več kot 65 hektarjev mokrotnih travnikov in z njimi povezane ogrožene vrste rastlin in živali.

V lanskem letu so na nižinskih rekah Muri in Dravi zaključili po njihovih besedah do zdaj najobsežnejše ukrepe obnove obrečnih mokrišč v Sloveniji. V okviru projektov Natura Mura in zaDravo so tako skupno obnovili več kot 200 hektarjev poplavnih gozdov, travišč, mrtvic, stranskih rokavov in rečnih strug.

V luči upočasnitve globalnega segrevanja in prilagajanja podnebnim spremembam so na nujnost obnove mokrišč opozorili tudi v Svetovni organizaciji za varstvo narave Adria. "Močvirja predstavljajo samo tri odstotke celotne zemeljske površine, ki pa absorbirajo toliko ogljikovega dioksida, kot vsi gozdovi na planetu skupaj. V zadnjih 45 letih smo izgubili eno tretjino mokrišč, kot so močvirja, šotišča in poplavni gozdovi," so zapisali v sporočilu za javnost.

V Sloveniji mokrišča prekrivajo nekaj manj kot pet odstotkov površine ozemlja. Mokrišča, ki so prepoznana kot mednarodno pomembna, so zaščitena z ramsarsko konvencijo, ki je prvi medvladni sporazum, s katerim se je mednarodna skupnost zavezala k varstvu, ohranjanju, obnovi in smotrni rabi mokrišč. V Sloveniji so na ta seznam uvrščene Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in udorno dolino Rakov Škocjan.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev