Monstera – rastlina za vsak dom in za vse generacije

Monstera je dokaj nezahtevna za oskrbo in novi časi so nam prinesli tudi nove hibride, ki so manjše in zato so primerne za manjše prostore. Najbolj znana monstera, ki se uporablja kot sobna rastlina že nekaj stoletij, je Monstera deliciosa. V 70. in 80. letih verjetno ni bilo šole, ki ne bi imela vsaj eno monstero na hodniku ali stopnišču. Ker so imele na voljo veliko prostora, so se z leti lepo razrasle in so v prostoru s svojimi ogromnimi listi z veliki luknjami kot švicarski sir delovale prav veličastno. In kadar vidim monstere danes, me vrnejo v šolske dni, ko sem hodil v osnovno šolo v Boštanju. Ker sem bil takrat še otrok, sem bil manjši in monstera je bila takrat zame res prava ‘monster’ rastlina.

Opis rastline

Monstera spada v družino kačnikovk - Araceae. Prihaja iz tropskih gozdov Srednje in Južne Amerike ter Azije. Je trajnica in vzpenjalka. V naravi se vzpenja po deblih dreves, kjer zraste tudi do 20 m visoko. Iz stebla izraščajo zračne korenine, s katerimi se oprijema na podlago in imajo tudi funkcijo črpanja vlage iz zraka. Te korenine se ob dotiku z zemljo vrastejo v zemljo in dobijo funkcijo črpanja hranil iz zemlje. Listi so lahko ovalni, podolgovati ali srčasti. Odvisno od vrste in sorte. Za liste monster so značilne njene večje ali manjše luknje na listih. Strokovno se temu reče FENESTRACIJA. Te t. i. luknje je monstera razvila v naravi zato, da v primeru močnih tropskih nalivov voda ne poškoduje listov in da prek lukenj pride svetloba do spodnjih listov. A prav ta fenestracija je za nas dekorativna na monsteri.

Okrasne vrste monster

V naravi je do danes odkritih okoli 40 različnih vrst monster. A le nekatere od njih se gojijo za okrasne namene. Najbolj razširjena in znana vrsta monstere je Monstera deliciosa z velikimi voščenimi listi, z veliki luknjami. Podobna tej vrsti je Monstera borsigniana z malo manjšimi listi in hitreje raste. Monstera variegata je dekorativna po svojih pisanih zeleno-belih listih, kot da so delo slikarja. Monstera Adansonii je monstera z manjšimi, a zelo naluknjanimi listi. Raste dokaj hitro in ima od prej navedenih bolj prožno steblo. Monstera pinnatipatita ima temno zelene liste, ki pa nimajo lukenj, ampak so perjasti in elegantni. Monstera dubia se zelo razlikuje od preostalih vrst. Listi so manjši in brez lukenj. Dekorativna je po svojih srčastih pisanih sivo-zelenih listih. Raste hitro in se zelo dobro oprijema podlage. Podobna je vrsta Monstera siltepecana, ki ima tudi sivo-zelene liste brez lukenj, le da so ti bolj podolgovato srčasti. Je tudi dobra plezalka in hitro raste.

Monstera obliqua je pa izredno lepa po svojih manjših celih listih, a polno večjih in manjših lukenj. Je redka vrsta, a zelo popularna za vzgojo hibridov. Mislim, da bodo od te vrste v prihodnosti kmalu dobili nove hibride in variante v ponudbi za okrasne namene. Posebna je pa Monstera minima, ki pravzaprav ni monstera. Njeno pravo ime je Rhaphidophora tetrasperma, a je po videzu in naravi zelo podobna monsteri.  Za lažje tržno prepoznavanje so jo poimenovali Monstera minima. Izgleda kot manjša verzija Monstere deliciosa in je zaradi manjše rasti primerna za manjše prostore.

Pogoji za rast in oskrba monstere

Kot sem že omenil, je ravno preprosta nega eden glavnih vzrokov za njeno popularnost v zadnjem času. A krasna bo ob pravi negi in na pravem mestu. Je trpežna in prilagodljiva, a če ji nekaj manjka, ne bomo zadovoljni, ker ne bo žarela v svoji lepoti. Monstera ima rada svetlobo, a ne direktnega sonca. Ker je vzpenjalka, kot lončnica potrebuje oporo, po kateri se vzpenja z rastjo. Ker prihaja iz tropskih gozdov, potrebuje dovolj zračne vlage. Zato jo pogosto rosimo z deževnico, ki je ogreta na sobno temperaturo. Zelo ji prija tudi prhanje, a to velja za manjše monstere. Boljše od prhanja je, da jo v toplem delu leta postavimo kar ven na dež. A ne v vetrovnem vremenu in umaknemo jo notri, preden se sonce pojavi.

Veter velike liste poškoduje, sonce jih pa ožge.

Ker so listi veliki, so tudi pravi magnet za nabiranje prahu. Rošenje in dež spirata prah, a vseeno jih posebej v času od jeseni do pomladi večkrat obrišimo z vlažno krpo ali bananinim olupkom. Ta doda sijaj in tudi malo nahrani monstero. Zalivamo bolj redko. Enkrat na dva tedna oziroma ko je substrat v loncu suh. Količino pa prilagodimo glede na velikost rastline, temperaturo in osvetljenost.

Ker monstere hitro rastejo, potrebujejo tudi dovolj hranil, zato jih enkrat mesečno dognojujemo z gnojili za listnate rastline. V zimskem času pa naj monstere malo počivajo, zato jim zmanjšamo dognojevanje in zalivanje. Substrat, v katerem raste monstera, naj bo rahel in humusen. Presajati jih ni potrebno več let. Če imamo veliko in že staro monstero, se bomo zelo namučili in lahko jo še polomimo ali poškodujemo liste. Dovolj je, da samo zgornji del substrata v posodi zamenjamo z novo svežo in hranljivo plastjo humusa. Tudi šoka za rastlino tako ne bo in koreninska gruda ostane nepoškodovana. Če nam monstera zraste prevelika, jo preprosto porežemo in tako pomladimo. Odrezane dele pa samo posadimo v zemljo in tako najpreprosteje razmnožimo monstere. Liste porežemo in podtaknemo samo steblo. Zračne korenine pustimo, saj se bodo tako še lažje ukoreninile. V zemlji se zračne korenine spremenijo v zemeljske.

Kot vse sobne rastline so tudi monstere občutljive na rastlinske bolezni in škodljivce. Zato redno spremljamo in pregledujemo naše monstere ter ustrezno ukrepamo ob pojavu teh. Listna pegavost in stebelna gniloba so najpogostejše bolezni. Od škodljivcev pa jih radi napadejo kaparji, uši in rdeči pajek. Liste pa imajo rade tudi kobilice. Pazimo in pregledujmo vse rastline v prostoru, ker se mnogokrat prenesejo bolezni in škodljivci z ene na druge.   

Pogoste napake

Monstere so trpežne in prilagodljive sobne rastline. A če opazimo, da jim nekaj ne ustreza, priporočam, da jih prestavimo, popravimo oskrbo ali poskrbimo za ustrezne pogoje. Na pretemnem mestu bo monstera razvila daljša stebla in manjše liste, ki bodo bledi, brez lukenj in tanki. Če jo preveč zalivamo, bodo listi na robovih počrneli in rada se pojavi gniloba korenin ali stebla. Če pa premalo zalivamo, pa listi izgubijo sijaj, so mehki in se zvijejo. Steblo pa se nagrbanči. Tudi preveč gnojil monsteri ne ustreza. Rastlina prehitro raste in je manj odporna proti boleznim in škodlivcem. 

Zanimivost

Ali ste vedeli, da so plodovi monstere užitni? Ima okus med banano in ananasom. Pri nas monstere redko cvetijo, kaj šele, da bi razvile plod. Ima zelo veliko C-vitamina.
Monstera je tudi zdravilna rastlina. Listi pomagajo ob piku kač, celjenju ran in modric. Zračne korenine zdravijo artritis in revmo. Plod pa spodbuja potenco in vrača energijo. A pri nas nimajo svojih zdravilnih vsebnosti, ker nimajo naravnih pogojev, ki bi poskrbeli za zdravilnost monstere.
Zračne korenine domačini uporabljajo za izdelavo vrvi in pletenih košar.
Monstero so v Evropo prinesli Španci v 16. stoletju, ko so osvajali področja Srednje in Južne Amerike. 

Kaj pa nam veleva luna za prvi teden novega leta 2023?

Ker smo in bomo še v prazničnem duhu, bomo bolj malo vrtnarili. Zima je trenutno mila, kar ustreza rastlinam, ki so občutljive na mraz. Bo pa v soboto, 7. januarja, prva polna luna v letu 2023. Kar pomeni, da so tu spet ugodni dnevi za presajanje vse od 6. do 20. januarja. Za podrobnosti si pa poglejte na tabelo.

Ob tej priložnosti vam samo še zaželim vse dobro v letu 2023! Predvsem pa, da bo vrtnarjenje lahko, cvetoče in plodno!

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču