Naučite se selektivne košnje trate s Srečkom Blasom!

Meni so najljubše cvetoče trate. Teh ni treba, oziroma jih ne smemo kositi prav pogosto. Ne samo da imamo manj dela, ampak je tudi dekorativna ter pravi 'učni poligon' za otroke in odrasle. Vsi gremo radi na travnike, pašnike in gozdne jase opazovat pomladno in poletno cvetje. In zakaj ne bi imeli tega tudi pred pragom, če živimo v hiši z vrtom. Lahko pa se naredi kompromis. Blizu hiše imamo nizko zeleno redno pokošeno travo, malo dlje pa pustimo predele, ki jih ne kosimo redno, ampak le trikrat do štirikrat letno. In to se imenuje SELEKTIVNA KOŠNJA TRATE.

Eno je, da imamo pisano in razgibano cvetočo trato, ki se z letnimi časi spreminja. Drugo pa je to predel v našem vrtu, kamor se hodijo hranit metulji, hrošči, čebele in drugi koristni insekti.

Ne samo, da je to njihov vir hrane, tudi dom je marsikaterim koristnim žuželkam, ki so naši pomočniki pri ekološkem vrtnajenju.

Pikapolonice, ki tam živijo, so koristne proti listnatim ušem. Te si rade izberejo dom na naših okrasnih rastlinah in zelenjavi. Murni ali črički nas razvajajo s svojim cvrčanjem.

Če imamo velik vrt in je ta del trave povezan z okrasnim grmičevjem, je to prostor, kjer rade gnezdijo ptice, ki nas razvajajo s svojim petjem, nasmejijo s svojo igrivostjo, očarajo s svojo lepoto in pojedo mnogo škodljivcev po našem vrtu. Resda tudi kakajo, a to je najboljše organsko gnojilo za rastline! Za žuželke in nekatere male živali je to njihov svet!

Kdaj in kako kosimo našo trato?

Predel, kjer se največ zadržujemo, kosimo redno. To so predeli, kjer imamo teraso, igrala za otroke, okolica žara in kjer pač to želimo sami. Tudi okoli zelenjavnega vrta je dobro imeti redno pokošeno trato.

Zato, ker sov cvetoči trati tudi prebivalci, ki jim diši in jim je okusna naša gojena zelenjava ali cvetje. Vendar so v naravi vseeno pomemben člen biotopa in koristni, zato jim zgolj  preprečimo dostop, jih pa ne ubijamo.

Zdaj spomladi, ko je rast najbolj bujna, kosimo skoraj vsak teden. Poleti se zaradi vročine rast umiri, a da ohranimo zeleno barvo, moramo imeti namakalni sistem. Kosimo po potrebi. Jeseni se s padcem vročine spet popravi trata, a se že pripravlja na zimski počitek in ne raste preveč.

Redno skrbimo tudi za druga opravila pri vzdrževanju trate. To so dognojevanje, zračenje in odstranjevanje plevela. Za trato je bolje, da je ne kosimo prenizko. 4 do 6 cm je najbolje. Tudi ta trata je dom določenim koristnim insektom, mehkejša je za hojo in poleti pride do zemlje manj sonca, kar poskrbi za manjše izhlapevanje vode iz tal.

Cvetoči del trate pokosimo samo 3 do 4-krat letno. Prvič pozno spomladi konec maja ali junija, ko odcvetijo pomladne cvetlice. Dobro je, da po možnosti tudi napravijo semena in se tako zasejejo nove rastline za cvetenje v naslednjem letu. Ne kosimo nizko, ampak na višini okoli 10 cm, da ne porežemo preveč rastlin, ki se pripravljajo na poletno cvetenje in pazimo na 'dom' prebivalcev pri tleh.

Ste vedeli, da mnoge rastline s košnjo spodbudimo k ponovnemu cvetenju?

Recimo travniške kadulje in ivanjščice. Drugo košnjo opravimo sredi avgusta. Takrat so že odcvetele poleti cvetoče rastline in tudi te napravile seme. Višja trava tudi lažje prenese poletno vročino, tudi če se ji listi posušijo. S tem pač sama ukrepa, da porabi manj vode, a ima senco nad koreninskim sistemom in zemljo, da sonce ne izsuši še ta del.

A poleti, če že zalivamo redno košeni del trate, občasno poskrbimo, da je zalita tudi cvetoča trata. Ravno tako jo kosimo 10 cm nad tlemi. In zadnjič v letu jo kosimo oktobra, ko jo pripravimo skupaj z redno košeno trato na zimski počitek. Tudi ta del gnojimo, a manj, saj z manj košnje ne porabi toliko hranil in je tudi delno samooskrbna s hranili.

Če niste vedeli ...

detelja iz zraka črpa dušik, enega glavnih elementov, potrebnega za rast. Dušika ne potreuje le detelja za rast, ampak je na voljo tudi drugim rastlinam. V negovani trati je detelja plevel, zato moramo dušik in drugo sami dodajati z gnojili. Seveda z organskimi gnojili v pravilnih odmerkih po navodilih in potrebi.

Če ste se ravno ob prebiranju tega članka odločili za selektivno košenje in cvetočo trato, je sedaj pravi čas, da si v vrtnem centru nabavite mešanice izbranih semen rastlin. Na voljo je celo več različnih mešanic.

Priporočam, da kombinirate mešanico medonosnih in divjih cvetočih rastlin s travami, ki jih samo posejete v obstoječo trato. Le razdredčite jo malo, da dobijo nove rastline prostor za rast. Ko posejete, pa preko posipajte tanko plast humusne zemlje in zalijte. Še najbolje je to napraviti pred dežjem. Najbolje vedno zalije deževnica! Pozneje se bodo rastline že same organizirale, kot je to v naravi običajno.

Jaz sem odrastel na kmetih. Mi smo naše travnike kosili trikrat letno za krmo domačih živali. MRVA je prva pokošena trava, OTAVA je druga pokošena trava in OTAVIČ je tretja pokošena trava.

Vsakič preden smo kosili, sem občudoval cvetoče travnike in se tako že kot otrok učil o rastlinah. To so bile moje prve lekcije iz vrtnarstva. Prav ponosen sem na to, da sedaj, ko stare prakse saomoskrbe in vračanja k naravi prihaja v ospredje, to že od otroštva poznam in Vam lahko tako posredujem!

To je to! Vrnimo se trajnostni, biotsko raznoliki in ekološki negi trate v sobivanju z naravo! Če imate kakšno vprašanje glede vaše trate, ga lahko napišete spodaj v komentar in Vam bom odgovoril.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču