Vid Legradić | 22. 6. 2022, 12:15
Vrnitev premoga: v Sloveniji bi (teoretično) lahko sami začeli proizvajati nafto in plin
Nemčija se je odločila spet zagnati elektrarne na premog z namenom, da bi zmanjšala odvisnost od ruskega zemeljskega plina. Uradni podatki pravijo, da po ruskih plinovodih v Nemčijo trenutno priteče za 6 % manj plina kot pred začetkom vojne v Ukrajini. Zato za namen večje energetske neodvisnosti Nemčija že posodablja nedelujoče elektrarne na premog, ki naj bi začele nadomeščati plinske elektrarne. Pa je to prava pot?
Odločitev Nemčije, da se vrne k energiji, pridobljeni iz premoga, je jasen kazalnik, kako vojna v Ukrajini ogroža in vpliva na podnebne politike vlad.
Leta 2020 je nemški parlament sprejel zakon o popolni opustitvi uporabe premoga do leta 2038. Ta odločitev zdaj predstavlja le še mrtvo črko na papirju, država pa je tako naredila korak nazaj.
Nemčija je odločitev o povečanem kurjenju premoga sprejela na podlagi previdnostne odločitve, katere namen je napolnjenje plinskih hrambnih zmogljivosti. Te bodo namenjene predvsem zimski rabi. Pred kratkim sprejet izredni zakon bo proizvodnjo električne energije iz premoga povečal do marca 2024. Kaj pa potem? Brez dvoma se bo v prihodnosti uporaba elektičnih vozil in ostalih velikih porabnikov energije le še večala.
Se torej lahko zgodi, da bodo termoelektrarne obratovale še v naslednjih desetletjih?
V luči energetske krize se je znašla tudi Slovenija.
Prebivalci Zasavja in "knapi" radi s ponosom povedo, da je v podzemlju osrednje Slovenije ostalo še veliko premoga. Skorajda neomejene količine. S tem ima Slovenija možnost, da sledi Nemčiji in spet aktivira že opuščene premogovnike. Še pred kratkim nezanimiva tehnologija, ki iz premoga omogoča ustvariti marsikaj, je čez noč postala spet zanimiva. Bi lahko z njeno pomočjo Slovenija sledila Nemčiji?
Morda, saj je trenutno zelo aktualen postopek preobrazbe premoga v zemeljski plin.
Da, to je možno narediti. Nekatere države Evropske unije se prav zdaj resno pogovarjajo o tej proizvodni možnosti.
S premogom do plina in nafte?
Uplinjanje premoga je že nekaj desetletij star postopek.
Za uplinjanje premoga je potrebna komora, ki pod tlakom in visoko temperaturo meša premog z oksidantom (na primer vodno paro ali kisikom). Postopek premog spremeni v sintetični zemeljski plin (SNG).
Ob podražitvah in pomanjkanju plina bi se v Sloveniji dejansko lahko odločili proizvajati zemeljskin plin. Ta postopek se ekonomsko sicer ne izplača, a se je s cenami v zadnjih tednih to spremenilo.
Iz premoga je mogoče narediti tudi nafto.
Čeprav je tudi ta postopek energetsko zelo potraten, ga nekatere države uporabljajo že zelo dolgo.
Ena od njih je Južna Afrika, ki ima ogromne zaloge premoga in hkrati veliko potrebo po nafti. Ta država je iz premoga začela proizvajati nafto v času apartheida, ko je veljal embargo na uvoz nafte. Takrat so se rodile tovarne , ki so črno zlato proizvajale iz premoga. V tem postopku se v posebnih pečeh premog segreva na več kot 1000 stopinj Celzija. Zatem se črni ostanek premoga izpostavi visokemu tlaku in vrsti kemičnih reakcij. Končni rezultat je sintetično pogonsko gorivo. Več tovarn za proizvodnjo takega energenta je začela graditi tudi Kitajska. Postopek naj bi se izplačal, ko nafta preseže 70 dolarjev za sod.
Teoretično bi, na podlagi zalog, s tako tehnologijo postala proizvajalka nafte tudi Slovenija.
Slabi obeti za boj s podnebnimi spremembami
Kako bo bolj obsežna proizvodnja oziroma povečano kurjenje premoga vplivalo na podnebje in okolje? Odgovor se glasi slabo. Zaradi povečanega vnosa ogljikovega dioksida v atmosfero bodo podnebne spremembe še izrazitejše. V zemlji spravljeni ogljikov dioksid se bo vrnil v ozračje in povzročal še več učinka tople grede. CO2 sicer ni edini plin, ki se ob kurjenju premoga sprošča. Tu so še dušikovi oksidi, žveplov dioksid in metan. Prav vsi prispevajo h globalnemu segrevanju ozračja, zato je ponovno odprtje termoelektrarn očiten korak nazaj.
Onesnaženju navkljub je premog pomemben vir za vse kaj drugega kot le za proizvodnjo elektrike ali goriva.
Je strateška surovina, s pomočjo katere se lahko proizvaja ogljikova vlakna, umetne pene, zdravila, katrane, betumne, zgoraj omenjena sintetična goriva ... Zaradi visoke vsebnosti ogljika med ljudmi kroži tudi mit, ki pravi, da je iz premoga mogoče narediti celo diamant. Vsaj tako je trdil Superman, po besedah katerega naj bi se premog v stiskih rok Kriptoncev spreminjal v diamante.
Žal (in pri tem sem pomislil na vse dame, ki prispevek morda berejo) to ni čisto res, ker premog le ni čisti ogljik, ampak skupek mnogih »umazanih« elementov, ki so daleč od čistega sijočega diamanta.
