Pazite se gosenic pinijevega in hrastovega sprevodnega prelca! Nevarne so za ljudi in vaše hišne ljubljenčke

Kako prepoznamo gosenice sprevodnega prelca? Znanstveno ime za borovega prelca je Thaumetopoea pityocampa, za hrastovega prelca pa Thaumetopoea processionea. Gosenice so rjavo sive barve, dolge okoli 35 mm in vedno v skupinah. Njihovo telo je polno dlačic, ki so
ob stiku zelo nevarne za ljudi, pse in tudi mačke.

Borov prelec se hrani in živi na borovih drevesih. Verjetno ste tudi že opazili na borovih vejah v naravi bele zapredke, podobne sladkorni peni. To je pravzaprav gnezdo, v katerem živijo gosenice borovega prelca. Dokler so v gnezdih in na drevesih, za ljudi in pse niso tako nevarne, delajo pa škodo z obžiranjem iglic ali listov.

V pomladnem času se gosenice spustijo na tla in opazimo zanimive dolge ali krajše vlakce oziroma sprevode gosenic, kako se držijo ena za drugo in se premikajo. Po tem je ta metulj tudi dobil ime 'sprevodni', ker se njihova gosenica premika v sprevodu, 'prelec' pa zato, ker gosenice napravijo prej omenjene zapredke na vejah, ki jih opazimo že od daleč. Hrastov prelec pa se hrani in živi na hrastu. S hrasta na hrast potujejo v sprevodih zaradi prehranjevanja. Zabubijo se na drevesih. Gosenice borovega prelca se pa spomladi spustijo na tla, da se zakopljejo v zemljo, kjer se zabubijo. 

Zakaj so te gosenice tako nevarne?

Nevarne so dlačice gosenic, katere vsebujejo posebne in strupene proteine, ki ob stiku povzročajo alergijo, srbečico in vnetje na koži ali sluznici. Nevarno je za kožo, oči in dihala. Dlačice se prenašajo tudi z vetrom, a v glavnem se pojavijo reakcije ob dotiku z gosenicami. Za ptice so gosenice sicer odlična hrana, a za naše domače ljubljenčke pse in mačke je stik s temi dlačicami lahko celo usoden!

Gosenice naj bi imele sladkasti vonj, ki je psom zanimiv. Zato bodite pozorni, da imate psa na povodcu in opazujte mesta, kjer ovohava. Ker so v skupinah ali kolonah, se jih dokaj hitro opazi. Če naletite na gosenice, se jim ne približujte in nikar jih ne pobijajte! S tem boste dobili dlačice na čevlje, pa obstaja nevarnost, da pridete vi ali vaš ljubljenček kasneje z njimi v stik. Dlačice so nevarne še kar nekaj časa in ostanejo na mestu poboja. Ko se boste naslednjič ponovno tam sprehajali in bo vaš pes slučajno ovohaval to mesto, se lahko zgodi, da pride v stik z dlačicami. Na psih se to opazi, da jim oteče jezik, so živčni, jim oteče sluznica v smrčku ali očeh, kihajo, v primeru zaužitja pa dobijo krče in lahko tudi bruhajo. V primeru, ko se opazijo ti znaki na živalih, takoj do veterinarja oziroma do zdravnika, če se pojavijo znaki alergije pri ljudeh.

Kako izvajamo zatiranje borovega in hrastovega prelca?

Kot sem že omenil, gosenic, ki jih opazite na tleh ali deblih, ne pobijati! Najbolj učinkovito in varno je uničevanje zapredkov na borovih in hrastovih drevesih. Dobro je, da so podnevi v zapredkih, saj se odpravijo na 'požrtijo' v nočnem času. A problem je, da so ti zapredki na konicah vej in visoko. Zato v primeru, da ne morete dostopiti do mesta zapredka varno, se obrnite na lokalno skupnost, službe gozdne ali komunalne dejavnosti, ki bodo to strokovno in uspešno opravili.

Če lahko sami, to opravimo dobro oblečeni, z masko in rokavicami. Zapredek pokrijemo s papirnato ali iz blaga vrečo, zavežemo in odrežemo vejo. Potem vejo z vrečo vred zažgemo! Lahko tudi popršimo napadena drevesa z uporabo primernega insekticida, a ker to ni najbolje za okolje in druge živali, se uporabe insekticidov izogibajmo. Naravni zatiralci borovega in hrastovega prelca pa so ptice, žabe in mravlje. 

Zaradi vse milejših zim in klimatskih sprememb je v zadnjih letih teh gosenic zelo veliko in na področjih, kjer jih prej ni bilo. Borov prelec se pojavlja na območju celotnega Sredozemlja, pri nas Primorske in Krasa, a se širi tudi v notranjost Slovenije. Hrastov prelec pa je prisoten po celotni Sloveniji in Evropi, predvsem pa v okolici večjih mest. Borov prelec poleg vseh vrst bora napada tudi cedro in redko celo macesen. Hrastov prelec pa poleg hrasta lahko napade tudi breze, gaber, kostanj in bukev.

Ne samo zaradi nevarnosti za nas ljudi, naše ljubljenčke pse in mačke, ampak ker z obžiranjem iglic ali listov delajo veliko škodo napadenim drevesom, da ko opazimo zapredke borovega ali hrastovega sprevodnega prelca v gozdu ali parku, obvestite lokalno skupnost in najbližjo območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije, ki bodo poskrbeli za primerno uničenje zapredkov. Poslikajte, dobro opišite in si shranite lokacijo. Vse to jim po elektronski pošti posredujte in podrobno opišite, da bodo lahko ukrepali v najhitrejšem času po vašem obvestilu. In seveda ne pozabite o tem opozoriti svoje prijatelje in znance.

Kaj pa nam veleva luna za dneve od 10. do 19. marca?

Čas prvih setev v notranjih prostorih za vzgojo lastnih sadik paradižnika, paprike, čilijev, jajčevca, bučk in nekaj preostalih zelenjadnic ter cvetja je tu! Napoved za drugo polovico marca je še hladna in spremenljivega vremena, kar pomeni, da zunaj ne bomo mogli še sejati in veliko delati na svojem vrtu. A pravi čas bo hitro tu, tako da bodimo pripravljeni! Do 15. marca je po luni še ugoden čas za presajanje. Če ne uspete in vam vreme ne dopušča zdaj, bo pa ta čas spet konec meseca, točneje po 28. marcu. 

Ker pa je čas prvih setev, le upoštevajte lunin setveni koledar, ker s tem boste le še dodatno dobro vplivali na rast sadik in kasneje dober pridelek. Ta petek in sobota sta dobra dneva za korenovke. Nedelja je ugoden čas za cvetnice. Ponedeljek dopoldan do 10. ure je ugoden čas za listovke. Torek po luni ni ugoden čas za delo z rastlinami, le presajamo lahko. Sreda dopoldan je spet ugodna za listovke, po 12. uri pa nastopi ugoden čas za plodovke. Ugoden čas za plodovke je potem še četrtek in petek do 13. ure. Petek popoldan ob 14. uri nastopi čas za korenovke, ki traja do sobote zvečer. Naslednja nedelja po luni ni ugoden dan za delo z rastlinami, zato počivajte oziroma se posvetite drugim dejavnostim, kot sta razvajanje in druženje s svojimi najbližjimi. 
 

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev