Permakultura: zakaj je to vse bolj priljubljena oblika vrtnarjenja za domači vrt?

Permakultura je kompleksen sistem načrtovanja in izvajanja vrtnarjenja in kmetovanja, ki temelji na etiki in načelih ohranjanja in posnemanja naravnih ekosistemov, kulturne krajine, tradicije, medsebojnih odnosih in odnosih v skupnosti. Namen permakulture je, da ustvari humane ekostisteme, ki zadovoljujejo potrebe ljudi in so povezani z naravnimi ekosistemi. 

Beseda permakultura je skrajšana oblika PERMAnetna agroKULTURA, beseda, ki poimenuje TRAJNOSTNO KMETIJSTVO oziroma VRTNARJENJE. Idejo in koncept permakulture sta v Avstraliji razvila v 70. letih prejšnjega stoletja Bill Mollison in David Holmgren.

Permakultura ima 3 glavna načela

1. SKRB ZA ZEMLJO. Uporaba naravnih virov in procesov v skladu z njihovo sposobnostjo obnavljanja s poudarkom na izogibanju izčrpavanja in uničevanja okolja.

2. SKRB ZA LJUDI. Upoštevanje in zagotavljanje enakosti, pravičnosti in dostojanstva ljudi. Permakulturisti spodbujajo medsebojno pomoč, sodelovanje in organizacijo skupnosti, kjer imajo vsi vsega dovolj zaradi pomoči en drugemu.

3. OMEJITI IZKORIŠČANJE IN SKRB ZA OBNAVLJANJE PORABNIH VIROV. To pomeni, da tal ne izščrpavamo, zbiramo deževnico, kompostiramo, skrbimo za floro in favno našega permakulturnega ekosistema. 

Če se ne ukvarjate s permakulturo, ste pa zagotovo že slišali za kakšno lokalno permakulturno skupnost. To so organizirani vrtičkarji, ki so si z leti ustvarili prvo vrtno skupnost, kjer preživljajo svoj prosti čas. Si pomagajo z izkušnjami, materialno, izmenjujejo sadike, semena in tudi pridelke. Nekateri bi rekli, da je to kot nekakšna vrtnarska sekta, a to je pretirano. Je način vrtnarjenja in tudi način življenja. Vedno so odprti za nove člane in svoje znanje in tudi pridelke delijo z vsemi.

Vrtičkanje in delo na vrtu je stalno delo in tudi učenje. Tudi izkušeni vrtnarji in kmetje se stalno izobražujejo in pri permakulturi je to še posebej poudarjeno. V permakulturi so znanje, opazovanje rastlin in okolja ter prilagajanje stalni in pomembni dejavniki.

Znanstveno in strokovno znanje se tu dopolnjuje z tradicionalnim in lokalnim znanjem, izkušnjami do upoštevanja okolja, narave in sočloveka. Zavestno se tu vrtnari po načelu varovanja okolja in sobivanja z ljudmi in živalmi. Vsi smo del okolja v katerem živimo in le zdrava prst, voda in zrak bodo zagotovili preživetje nam in bodočim generacijam. Vsak člen je pomemben in potrebuje našo skrb in pozornost.

Narava in ljudje smo neločljivo povezani v en del sistema zemeljske biosfere. Namesto umetnih gnojil in pesticidov upoštevamo in uporabljamo naravne procese za kompostiranje, rast in razvoj rastlin in razmnoževanje. Za zaščito pred boleznimi in škodljivci uporabljamo naravne pripravke iz zelišč in drugih rastlin.

Rastline sadimo skupaj po sistemu dobrih sosedov. Vrtnarimo po načelih nizkoogljičnega vrta in še bi lahko naštevali. O vsem tem je bilo tudi že nekaj člankov v rubriki Feliksov zeleni kotiček. Z zavestnim načrtovanjem in delovanjem omogočamo in spodbujamo procese obnavljanja ekosistemov in skupnosti v trajnostnem in krožnem pomenu. 

Kako in kdaj pa se začeti ukvarjati s permakulturo kot začetnik?

V vsakem primeru ni to samo preklop iz enega načina vrtnarjenja na permakultuno vrtnarjenje. To je proces, ki se razvija počasi in preudarno, samostojno in v skupnosti. Po določenem času pa je vse preprosto in samoumevno, ker to postane način življenja. Lahko se začnemo ukvarjati s permakulturo kadarkoli, a pomlad in začetek vrtnarske sezone del na vrtu je po moje najboljši čas.

Ni potrebno, da naenkrat celoten vrt spremenimo in naredimo neko "revolucijo" v našem vrtu. Ne šokirati rastlin in okolice s hitrimi spremembami. Začnemo lahko z eno gredico ali enim delom vrta. Ko vidimo čez čas rezultate in si pridobimo izkušnje ter dodatno znanje, povečamo površine, namenjene za permakulturo. Seveda kolikor in če nam to naš prostor dopušča.

Priporočam, da se včlanite in pridružite lokalnemu parmakulturnemu društvu. Za začetek si pomagajte pridobiti tudi čim več informacij preko spleta. Društvo za permakulturo Slovenije na svoji spletni strani ponuja vse osnovne informacije, tečaje in tudi delavnice za začetnike. Kar vzame veliko časa pri permakulturi, so izobraževanje, učenje in pridobivanje izkušenj. Zato je pomembno, da so ob tem z vami družina, prijatelji in lokalna skupnost, ker je v skupini vse lažje. In seveda sem vam v pomoč in na voljo tudi jaz, ko se trudim z svojimi članki deliti med vas svoje znanje in izkušnje tu, v Feliksovem zelenem kotičku.

Permakultura ni enkratna dejavnost. Ne smemo je tako obravnavati. Je način življenja in razmišljanja, ki spodbuja trajnostno, skupnostno in ekološko ozaveščeno delovanje v vseh vidikih življenja.

Kaj pa nam veleva luna za dneve od 24. marca do 2. aprila?

V torek, 28. marca, spet nastopi ugodno obdobje za presajanje po luni. To obdobje bo trajalo vse do 12. aprila. Tako da kar pripravite motike, lopate in drugo orodje, ker zdaj je tudi najboljši čas in izkoristimo ga maksimalno. No, kolikor nam bo to dopuščalo vreme in preostale dejavnosti. Da bomo pa bolj učinkoviti, vključimo v delo tudi druge družinske člane in prijatelje. Delo na vrtu je po moje tudi lepo in ustvarjalno druženje. Še posebej, ko se zaključi z družabnim piknikom. Tudi to je del in predvsem veseli del vrtnarjenja.

Pomlad je že tu, a prihaja muhasti april, ko nas kakšna hladna fronta še lahko preseneti. Zato imejmo pripravljeno kakšno vrtno kopreno ali nekaj za pokriti naše občutljive mlade vrtnine in cvetoča sadna drevesa ali grmovnice v primeru aprilskega mraza.

Ta petek in sobota dopoldan sta ugodna za plodovke. Sobota popoldan je ugoden čas za korenovke. Nedelja in ponedeljek nista ugodna dneva za delo z rastlinami po luni. Torek dopoldan je ugoden čas spet za korenovke. Od torka popoldan pa vse do petka popoldan je ugoden čas za cvetnice. Petek popoldan in sobota dopoldan bo ugoden čas za listovke. Sobota popoldne in naslednja nedelja pa bo ugoden čas za plodovke.

 

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev