Ste kdaj posadili staro seme, iz katerega je zrastla čudovita rastlina? S temi nasveti vam bo to vedno uspelo

Že naše babice so vsako leto poskrbele za dovolj nabranega in shranjenega semena ob koncu leta, ki so ga lahko posadile ob naslednji rastni sezoni. Tako so naši predniki poskrbeli za samooskrbo in ohranili stare sorte zelenjave, zdravilnih rastlin, cvetja in drugih rastlin, ki so se z dolgoletno uporabo prilagodile na lokalne rastne razmere, razvile odpornost na vremenske pogoje (mraz ali sušo), določene tudi na nekatere bolezni in škodljivce.

To je bila osnova za današnjo industrijo semen in razvoj hibridnih sort, s katerimi so v današnjih časih redno in bogato založene semenarne.

Vzgajajte svoje rastline! 

Pridelati lastno seme ne pomeni samo privarčevati nekaj denarja, ampak je tudi pravi osebni vrtnarski izziv in raziskovalni projekt. Vsaj zame. Narava nas mnogokrat preseneti s svojimi rezultati. In ko vzgojimo lastno seme, naš trud in potrpežljivost narava nagradi, predvsem pa preseneti z novimi vzgojenimi rastlinami iz lastnega semena. V naravi se na ravni genetike vedno veliko dogaja. Tako nam lahko uspe po naključju vzgojiti svoj kultivar. 

Zraven paprike gojimo tudi feferone ali čili. Seme teh paprik shranimo in naslednje leto vzgojimo svoje sadike. Ni nujno, a lahko dobimo kot rezultat novo sorto pekočih paprik! Če imamo radi pekoče, je to seveda doborodošlo.

Ravno tako je pri vzgoji lastnega semena okrasnega cvetja. Najhitreje dobimo rezultate pri enoletnicah. Na primer astra – če imamo prvo leto posajene skupaj bele, modre in rdeče astre, potem se lahko zgodi, da bodo naslednje leto te obarvane v paleto različnih barv in oblik cvetov. 

Semena katere zelenjave si lahko pridelamo sami?

Za pridelavo semena zmeraj izberemo zdrave in na pogled privlačne rastline. Tako najbolje vemo in upamo, da se bodo dobre lastnosti rastlin prenesle na naslednjo generacijo.  

"Za solato, radič, motovilec, grah, fižol, bučke, kumare, špinačo, blitvo, korenček in jajčevce lahko seme vzgojimo sami."

A ne iz kupljenih hibridnih semen, ker seme teh rastlin ne ohrani istih lastnosti, ali je pa celo sterilno. Semenarne kontrolirano in namensko vzgojijo sorte z določenimi dobrimi lastnostmi, ki se razvijejo le v eni generaciji. Na ovitku semena je to označeno z F1. 

Semena dišavnic in začimb

Tudi za dišavnice in začimbnice, tako eno- kot dvoletnice, lahko seme pridelamo sami. Sam redno pridelujem semena bazilike, peteršilja, drobnjaka, stevije in majarona. A včasih jih ne poberem takoj, saj se tako same zasejejo na vrtu in v posodah. 

Nikoli ne bom pozabil, kako je moja babica vedno imela določene enoletnice vsako leto, pa če tudi ji kdaj ni uspelo pobrati semena. Enoletne astre, ognjič, kozmeje in kapucinke je bilo vedno mogoče najti na našem vrtu. Zakaj?

Ker so se zasejale same ob koncu leta, spomladi so pognale in smo jih samo razsadili. A najlepše so bile vedno tiste, ki smo jih pustili tam, kjer so se zasejale same. Tako razvijejo najbolje koreninski sistem, ki skrbi za lep nadzemni del in bogato cvetenje. 

Semena trajnic, grmovnic in dreves

Trajnice ponavadi najlažje vzgojimo iz potaknjencev ali z delitvijo, lahko pa tudi iz semen, če jim pustimo, da po cvetenju dozori samo. Sicer traja nekoliko več časa, da se lepo razvijejo, a za to potrebujete nekaj potrpljenja in časa. Tudi iz okrasnih grmovnic in dreves, ki cvetijo in plodijo, pustimo, da seme dozori. Tako lahko vzgojimo nove mlade sadike.

A tega semena si ne naberemo veliko in vsako leto. Zato je to seme ponavadi hrana za ptice, veverice, ježe in druge živali, ki so dobrodošle na našem vrtu. 

Pobiranje, priprava in shranjevanje semen

Seme pobiramo v suhem vremenu. Nato ga očistimo, razprostremo po papirju ali krpi ter pustimo, da se še malo osuši. Iz plodovk (bučke, paradižnik, paprike ...) pa seme razpostremo po papirju ali krpi in pustimo, da osušijo. Ko se osuši, še enkrat pregledamo in odstanimo poškodovana slaba semena in smeti.

Shranimo jih v papirnate vrečke, plastične škatlice ali najbolje v steklene kozarce. Zbirko semen hranimo v temnem, suhem in zmerno toplem prostoru. Najbolje nekje, kjer ni močnega ogrevanja. Lahko tudi v vrtni lopi, a moramo paziti, da jih ne "ujame" vlaga. Seveda ne smemo pozabiti označiti vrečke ali posodice z imeni, nanje dodamo tudi datume, saj seme ni trajno, hitro lahko izgubi tudi svojo kaljivost. Priporočam, da napišemo poleg šele datum. Nobeno seme ni trajno in prej ali slej izgubi kaljivost. 

Prepričan sem, da se je tudi vam kdaj zgodilo, da ste kje našli več let staro seme, ki ste ga posadili v zemljo in si rekli: "Če bo, bo. Če ne, pa tudi v redu." Seme je pognalo tako močno, da ste imeli sadik za celotno sosesko. To je znak, da je bilo shranjeno na pravem mestu in na pravi način. 

Podarjajmo in izmenjujmo si semena!

Velikokrat se zgodi, da vzgojimo več semen, kot jih zares potrebujemo. Zakaj ne bi z viškom pomagali prijateljem in drugim vrtičkarjem? Internet in družbena omrežja so danes velika priložnost, da skoraj pozabljene lokalne in avtohtone sorte spet pridejo na vsak vrt!

Obstajajo tudi semenske banke, ki načrtno vzgajajo, zbirajo in hranijo semena kultiviranih in divjih rastlin. Če imate kako posebno seme in bi ga želeli podariti v semensko banko, se jim kar javite. Dva izmed tovrstnih sta Botanični vrt Univerze v Ljubljani ali Kmetijski inštitut Slovenije. Kar se tiče družbenih omrežij, je na Facebooku, Instagramu in Twiterju kar nekaj skupin, kjer lahko podarjate in si izmenjujete razna semena.

Kaj nam veleva luna od 7. do 16. oktobra?

V nedeljo, 9. oktobra, bo nastopila polna luna. Čeprav za vse krivimo prav njo, tako ne razmišljajmo. Bodimo pozitivno nastrojeni, da lahko tako na nas deluje tudi luna.

Po tem se bo luna začela manjšati, kar je znak, da se bliža obdobje ugodnega časa za presajanje rastlin.

Sicer ne takoj, to obdobje nastopi naslednjo nedeljo, 16. oktobra. Ta konec tedna in ponedeljek bo ugoden za listovke. Torek in sreda sta idealna za plodovke. Četrtek, petek in sobota so dobri za korenovke. Naslednja nedelja pa bo dobra za cvetnice in začetek ugodnegaa obdobja za presajanje.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev