Ste se veselili češenj, marelic, hrušk ...? Žalostna novica: strokovnjaki opozarjajo, da bo letos sadja komaj za pokušino

Vsako poletje nestrpno čakamo na sveže sadje: češnje, marelice, maline, jagode ... in še je okusnega sadja, ki nam ga prinaša poletje. A mnogi, ki imajo na svojih vrtovih sadno drevje in grmičke, so letos razočarani. Nič ne kaže na to, da bodo letos bogato obrodila. Preverili smo, zakaj je tako in katerega sadja bo letos najmanj.

Katerega sadja bo letos najmanj? 

Strokovnjaki, s katerimi smo govorili, se strinjajo, da je letošnja letina zelo slaba. Problematičnih je večina sadnih vrst, tako med pečkarji kot tudi koščičarji.

Letos so še posebej veliko škodo utrpele jablane, hruške in češnje.

"Morda zgolj za nasade jagodičja lahko rečemo, da niso utrpeli večjih škod," nam pojasni strokovni koordinator Javne službe v sadjarstvu na Kmetijskem inštitutu Slovenije Matej Stopar. Pove tudi, da bodo jagode uspele predvsem, ker so v zaščitenih prostorih – rastlinjakih. 

Kaj je krivo za slabo letino?

Na slabšo letino vpliva več dejavnikov, najbolj pa jo je zagodla pomladanska pozeba. V nekaterih predelih Slovenije je bila močnejša, drugod šibkejša: nekaterim je pomrznilo vse, nekaterim deloma.

Pozebi je sledilo dolgotrajno hladno in deževno vreme, ki je preprečilo dobro oplodnjo: drevesnate sadne vrste so zaradi preobilnega deževja zelo slabo cvetele. Zdaj pa imamo še opravka s povečanim trebljenjem plodičev, nam razlaga Stopar.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za spletni medij Metropolitan.si pojasnijo, da je bil slabši cvetni nastavek v letošnjem letu – fiziološka motnja – tudi posledica suše v letu 2022 in verjetno še predhodnih sušnih in pozebnih dogodkov v predhodnih letih.

Tako so zdaj sadjarji soočeni s pustimi nasadi, storiti pa ne morejo več ničesar. "Kar je nastavila pomlad, to obiramo v jeseni," pravi Stopar.

Sadjarji so zaskrbljeni

V zadnjih letih so sadjarstvo prizadele mnoge naravne ujme. Samo v letih od 2016 do 2023 smo bili priča petim pozebam, od tega sta bili dve katastrofalni.

Pozebam se je ponekod pridružila tudi suša, v res grozljivem obsegu so jo v lanskem letu doživeli v vseh sadovnjakih brez namakanja. Tudi v sadovnjakih z namakanjem niso imeli povsod na voljo dovolj vode za zagotovitev potreb sadnih rastlin.

Najhuje pa, da se vse tovrstne prizadetosti sadnih dreves navadno odražajo še v naslednjih letih. 

Zaradi slabe letine so slovenski sadjarji zelo zaskrbljeni. Nosili bodo številne negativne posledice, začenši s slabšim dohodkom.

"Sadjarji zadnja leta obupujejo, nekatere sadne vrste, na primer jablana, breskve ... so v upadu. Kmetje se ne odločajo več za obnove nasadov," pojasnjuje Stopar.

Že nekaj let je praksa, da ob slabi letini slovenskim sadjarjem na pomoč priskoči država. Tudi v letošnjem letu so bile sadjarjem dodeljene različne finančne pomoči, ki jih je vpliv agresije Rusije proti Ukrajini še posebej prizadel. Pridelovalci so namreč utrpeli povišanje stroškov zaradi naraščajočih cen energije, stroškov gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, drugih materialov v pridelovalnem procesu (investicijsko vzdrževanje, embalaža), višjih stroškov pridelave, prevozov, skladiščenja in hlajenja v hladilnicah. 

Ali bo tudi letos država stopila v pomoč sadjarjem, še ni znano. Celotne razsežnosti letošnje slabe letine bodo namreč opazne šele v jeseni. "V tem času, ko poteka na sadnih drevesih še naravno trebljenje plodičev, je oceno pridelka težko napovedati," nam razložijo z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ali bo letos tudi zelenjave manj?

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvu in prehrano pa medtem ne zaznavajo težav pri pridelavi zelenjadnic, in to kljub temu, da glavnina pridelave zelenjadnic poteka na prostem – kar 94 odstotkov. "Glede na vremenske razmere zadnjih mesecev so trenutni pogoji za pridelavo zelenjadnic ugodni," na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvu in prehrano pomirjajo, da če že letos ne bomo zobali češenj, bomo vsaj priča dobri letini paradižnika in kumar.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc