Tripsi, uši, mušice: se tudi vi borite s škodljivci, pa jih sploh ne prepoznate? (Tukaj je seznam)

V naravi in vrtovih že prav na veliko vse poganja, marsikaj cveti in tudi posejana semena že vznikajo. Vsi ti mladi vršički, cvetovi, poganjki in kasneje plodovi pa so okusna hrana za mnoge ličinke, žuželke in druge živali, ki jim ljudje pravimo škodljivci. Pa veste, kaj vse spada med njih:

Rastlinske uši

Do nekaj milimetrov velike raznobarvne sesajoče žuželke so ene najpogostejših vrtnih škodljivcev. Zaradi hitrega razmnoževanja, sesanja rastlinskih sokov povzročajo veliko škode. S prebadanjem rastlinskega tkiva omogočajo tudi okužbe z rastlinskih bolezni. Najraje se uši v skupinah razmnožijo na spodnji strani listov, na mladih vršičkih in tudi cvetovih. Izločke uši imenujemo medena rosa. Na medeni rosi pogosto sledi pojav glivice sajavosti in ker je sladkega okusa privabijo mravlje, ki se z njo hranijo. Mravlje zato za uši na nek način tudi skrbijo in jih prenašajo na zdrave dele rastlin.

Bela mušica ali rastlinjakov ščitkar

Okoli 2 mm velika bela mušica je zelo živahna in se z letenjem tudi hitro širi. Zaradi tega tudi težje zatira. Ležejo ovalna, najprej rumena jačka, ki v dveh dneh počrnijo. Iz njih se izležejo 0,3 mm svetlozelene ličinke. Odrasle mušice in ličinke sesajo rastlinske sokove na celi rastlini. Listi porumenijo in rastlina oslabi. Tudi bela mušica izloča medeno roso na kateri se kasneje pojavi sajavost. Pogosto prenašajo tudi rastlinske viruse. Zunaj se pojavlja od maja do septembra, v rastlinjakih in notranjih prostorih pa tudi v zimskih mesecih.

Kapusov belin

Metuljček z belimi krili, ki imajo črno obrobo in prepoznavne črne pike se pojavlja od aprila do septembra. Napada rastline iz rodu križnic (zelje, ohrovt, redkev, repica, repa, ogrščica, cvetača, brokoli ...). Samičke odlagajo jajčeca na spodnjo stran listov, kjer se po desetih dneh izležejo gosenice. Gosenice kapusovega belina so pravzaprav škodljivci, sam metulj ne dela škode. Do 4 cm dolge, rumeno zelene s črnimi pikami gosenice se intenzivno hranijo z listi do štiri tedene, potem se zabubijo in iz bub kmalu poleti nova generacija metuljčkov. Letno se pojavijo do tri generacije.

Kapusova sovka

To so temnosivi nočni metulji, ki ležejo jajčeca na kapusnice, lotijo pa se tudi solate in plodovk. Imajo do dve generaciji letno. Požrešne gosenice zrastejo do 5 centimetrov in so najprej zelene, kasneje pa potemnijo. Pojavljajo se od junija do septembra in ljubijo deževna obdobja. Čez dan se skrivajo v tleh, ponoči pa prilezejo na rastline. Obžirajo vse nadzemne dele in tudi korenine. 

Koloradski hrošč

Okoli 1 cm velik hrošč z značilnimi črno rumenimi črtami. Ličinke so rdečkasto oranžne z črno glavo. Pojavlja se na krompirju in jajčevcu od maja do septembra. Prezimi v zemlji. Samice odlagajo podolgovata oranžno rumena jajčeca v skupine na spodnjo stran listov. Najbolj množično se rad pojavi v juliju, ko so rastline najbolj sončne in je idealno toplo za njihov razvoj. Pri krompirju z svojim obžiranjem nadzemnega dela rastline vplivajo na slab razvoj gomoljev v zemlji.

Muhe (porova, čebulna, korenjeva in kapusova)

Odrasle živali so podobne muham. Škodo pa delajo bele, do 1 cm velike ličinke žerke, ki se zarijejo v stebla, korenine in gomolje, kjer delajo škodo z obžiranjem. Pojavljajo se od aprila do oktobra in imajo več generacij letno. Samice ležejo jajčeca na konice listov ali blizu koreninskega vratu v skupine. Ustrezajo jim vlažni pogoji. Rastline oslabijo, gnijejo in se deformirajo. 

Bolhači

Poskočni bolhači so majhni, do 2 mm veliki črni hrošči, ki sesajo sokove in delajo luknjice na listih. Pojavljajo se na zelju, ohrovtih, rukoli, kreši, kolerabi, redkvicah, črni redkvi, kitajskem zelju, hrenu, kolerabi ... Obžirajo liste in sredico, zato rastline ne tvorijo glav, zakrnejo v rasti, mlade rastline pa lahko celo propadejo. Pojavljajo se od aprila do septembra in odgovarja jim suho vreme. 

Fižolar

Rjavo črn hrošček, ovalne oblike, velik med 3 in 4,5 mm je znan škodljivec fižola v shrambi in na vrtu. Napada vse kulturne rastline iz metuljnic. To so fižol, grah, soja, leča in bob. V shrambah delajo škodo samice, ki se zavrtajo v semena in v votlinice odlagajo jajčeca, iz katerih se izvalijo belkasto rjave s črno glavo ličinke, ki delajo največjo škodo. Na vrtu pa hrošči obžirajo cvetove in mlade liste. Ko so stroki še mehki, samičke v njih odložijo jajčeca in tako se škodljivec prenese v shrambo. Imajo do 4 generacije letno in ustrezajo jim bolj topli pogoji.

Trips ali resar

Majhna, do 2 mm vitka žuželka, svetlo ali temnorjave barve z dvema paroma resasto prozornimi krilci. Ličinke so brez kril, rumene, rjave ali črne barve in na nogah nosijo mehurček. Napadajo vse kulturne rastline in pogost škodljivec so tudi v zaprtih prostorih in rastlinjakih. Napadajo cvetove, liste, mlade plodove in nežne poganjke. Poleg sesanja sokov tudi s posebnim kratkim ustnim aparatom strgajo povrhnjico. Listi postanejo nepravilnih oblik z belimi ali sivimi pegami, venejo in se tudi sušijo. Plodovi so hrapavi, iznakaženi in nesočni. Cvetovi imajo razbarvane pege, deformirani in lahko tudi požrte prašnike. So tudi pogost prenašalec rastlinskih viroz, proti katerim pa ni kurativnih ukrepov in moramo te rastline uničiti. V rastlinjakih ima lahko tudi do 15 generacij letno, saj tripsom za razvoj ustrezajo visoke temperature. Na vrtu pa se pojavlja od aprila do oktobra. 

Pršica ali rdeči pajek

Pršice spadajo med pajkovce (Acarine). Velike so od 0,3 do 0,5 mm. Imajo jajčasto telo, pokrito z dlačicami in štiri pare nog. So različnih barv. Odvisno od vrste so rdeče, rjave, rumene, zelene. Ime "rdeči pajek" so dobile pršice zato, ker na jesen večina vrst spremenijo barvo na rdečo. Imenujemo jih tudi pršice prelke, saj na rastlinah naredijo prepoznavne zapredke. Pojavljajo se v rastlinjakih, stanovanjih in zunaj na skoraj vseh kulturnih, sadnih in okrasnih rastlinah. Z izsesavanjem listov s spodnje strani se najprej pojavijo svetle pegice najprej ob žilah, ki se hitro razširijo na cel list. Močno napadeni zapredeni listi tudi odpadejo in lahko propade tudi cela rastlina. Bliskovit razvoj se pojavi v suhih, zelo toplih dnevih z veliko sonca. Prezimi v obliki jajčec na zaščitenih delih ali ostankih rastlin.

Ogorčice ali nematode

Manj kot 1 milimeter veliki prosojni, nitasti črvički živijo v zemlji. Zato napadajo najbolj korenine, gomolje in čebulice, a se lahko pojavljajo tudi v listih in steblih. Za razvoj jim ustreza visoka vlažnost, toplota in dovolj kisika v tleh. So zelo trdožive in larve lahko v tleh preživijo do 10 let. Živijo v notranjosti rastlinskih tkiv. Na koreninah tvorijo okrogle do hruškaste ciste ali šiške, v katerih živijo, izčrpavajo rastlino in se tudi razmnožujejo. Zato rastline venejo, rast se ustavlja in postanejo šibke. Pogosto so tudi prenašalke raznih bolezni, viroz in bakterij. 

Strune

Strune so oranžno rjave, členkaste ličinke, velike od 0,5 do 3,5 cm. So ličinke hrošča pokalice, ki ne dela škode. A da se ne razmnožuje na našem vrtu, skrbimo, da je čim manj tudi hroščev. Požrešne ličinke največ škode naredijo zgodaj spomladi, ko obžirajo mlade korenine rastlin in vrtajo v gomolje. A pojavljajo se skozi celo rastno sezono. Najbolj jim ustrezajo zbita, vlažna in zapleveljena tla. Tudi travniki so njihova naravno domovanje, zato pogosto pridejo od tam na naš vrt ali njivo. 

Polži

Polži spadajo med mehkužce in so različnih velikosti in barv. Na glavi imajo tipalke in oči, na hrbtu spiralno zavito drobovno vrečo, na trebušni strani pa poplasto nogo. Večina polžev ima hišico, v katero se polž lahko popolnoma vpotegne. Drugi so pa brez hišice, ti pa zrastejo lahko dolgi več kot 10 cm in jih imenujemo lazarji. So dvospolniki in za svoj razvoj potrebujejo veliko vlage. Požrešni polži obžirajo rastline v suhih dneh ponoči, v vlažnih dneh pa tudi podnevi. Z obžiranjem iznakažejo liste in zmanjšajo listno maso, kar poslabša prehrano rastlin in obžrta mesta so lahka vstopna mesta za rastlinske bolezni. Puščajo lesketajočo sluz in iztrebke. V suhih dneh se umaknejo v tla, pod kamne, v žive meje in večje trhle ležeče kose lesa. Prezimijo v tleh v različnih stadijih. Na vrtu pa se pojavljajo od marca do oktobra. 

Tokrat sem vam predstavil nekaj najpogostejših rastlinskih škodljivcev. Kaparja sem tu namenoma izpustil, ker njemu sem namenil že poseben članek. Naslednjič pa vam bom opisal, kako se proti zgoraj opisanim škodljivcem borimo s preventivnimi ukrepi in na naraven način.

Kaj pa nam veleva luna za dneve od 21. do 30. aprila?

Vreme je letos pravo aprilsko in tako bo izgleda do zadnjega dne. Kako bo potem v maju, pa bomo videli. A na vidiku je tudi nekaj lepih in toplejših dni, kar nas bo pri delu v vrtu prav prišlo. V torek, 25. aprila nastopi spet ugoden čas za presajanje po luni, ki bo trajal vse do 9. maja. V teku so setve na prosto, priprave tal, urejanje tal, dognojevanje in lahko tudi že sadimo na prosto vrtnine, ki prenesejo hladne noči. To so predvsem kapusnice. 

Ta petek je ugoden za plodovke. Sobota, nedelja in ponedeljek so ugodni dnevi za korenovke. Torek in sreda sta dneva za cvetnice. Četrtek je dan za listovke. Petek dopoldan je za cvetnice, popoldan pa ponovno za listovke. Zadnji vikend v aprilu pa je ugoden za plodovke. 

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču