To morate nujno storiti na vrtu, preden se temperature spustijo pod ničlo

Na zelenjavnih vrtovih zdaj rastejo radiči in endivije pa brokoli, cvetača, por, blitva, špinača, brstični in listnati ohrovt, pa korenje, peteršilj za korenine, koleraba, repa in črna redkev. Iz zemlje so pokukali motovilec, zimske solate, če smo jih sejali. Nekatere od naštetih zelenjadnic bodo zimo in mraz preživele brez posebne zaščite, druge pa je treba pred zmrzaljo zaščititi s tuneli, agrokopreno ali zgolj z debelejšo zastirko. 

Zelenjava, ki bo prezimila

Por, listnati in brstični ohrovt se zime in nizkih temperatur ne bojijo, zato jih na vrtu pustimo rasti brez vsakršne zaščite, tudi ko bodo temperature krepko pod lediščem ali bo zapadel sneg. Ko brstični in listnati ohrovt pomrzneta, sta celo še slajša. 

Brez zaščite lahko ostanejo tudi zimske solate, če so že naredile vsaj pet listov, le nekoliko jih obsujemo z zemljo. Enako velja za motovilec, ki še ni dovolj velik, da bi ga pobirali. Ne solat ne motovilca zdaj ne redčimo, to je opravilo, ki naj počaka na pomlad. 

Prezimile bodo tudi nekatere vrste radiča, na primer treviški in tržaški solatnik, pa sorta verona, katalonski in solkanski radič. Pri teh le pregledamo, ali so zunanji listi preveliki in nagniti, ter jih odstranimo. Rastline zagrnemo z zemljo.

Precej odporne so tudi korenovke, to so korenje, pesa, redkev, repa, korenje, zelena, peteršilj in pastinak. A če bo zimo dolga in hladna, ne bo odveč, da jim že zdaj namenimo plast zastirke iz posušene slame. Tudi gredice, na katerih sta čebula in česen, zaščitite s plastjo zastirke iz slame.

Katero zelenjavo moramo zaščititi?

Zaščito pa potrebujejo brokoli in cvetača pa kitajsko zelje in tudi navadno, če je še ostala kakšna glava na vrtu. Najbolje je, da jim naredimo nizke tunele, ki jih pokrijemo s PVC-folijo ali debelim agrotekstilom. Druga možnost je boljša, saj je tekstil prepusten za zrak in tudi vodo, zato v tunelu ne bo nastajal kondenz. Če se odločite za PVC-folijo, pa bo treba tunel redno zračiti, v nasprotnem lahko rastline zaradi kondenza začnejo gniti, poroča Žurnal. V tunelih bosta bolje uspevali tudi špinača in blitva. 

Zadnja košnja

Tik pred prvo slano pa vrtičkarje čaka še eno pomembno opravilo: to je zadnja košnja trave. S trate najprej pograbite odpadlo listje – če ga pustite čez zimo, bo travo dušilo in povzročalo gnitje. Travo pokosite na pet centimetrov, da bo bolje prezimila.

Ko pade prva slana, ne kosite več, izogibajte pa se tudi hoji po zmrznjeni travi, da ne polomite bilk in poškodujete koreninskega sistema. Po prvi slani je tudi skrajni čas, da izkopljete čebulnice ali gomoljnice dalij, gladijol, kan. Dokler zemlja ne zmrzne, lahko še posadite narcise, tulipane, luke … 

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi