Že hitite s pospravljanjem rastlin z balkona na toplo? Imamo nasvete, kakšna je najboljša zaščita pred mrazom

Prilagoditev oskrbe je logična stvar. Kakor se spuščajo temperature in krajšajo dnevi, se sorazmerno s tem zmanjšujejo potrebe in aktivnosti rastlin. Te potrebujejo manj nege, ker je jesen priprava za zimsko mirovanje rastlin.

Najbolj moramo prilagoditi zalivanje. Rastlin, ki so posajene v zemljo, ni treba več zalivati. Padlo je dovolj dežja in temperature so se tako spustile, da zdaj rastline vedo, da je poletja konec. Rastline ne potrebujejo več veliko vode in jesen je za njih čas, ko se pripravljajo na zimski počitek. Količine padavin pa je v jesenskem času popolnoma dovolj (občasno še preveč) po vsej Sloveniji, tako da zalivanje v zemlji posajenih rastlin za letos ni več potrebno. 

Kako zalivati rastline ob vstopu v jesenski del leta?

Zalivanje posodovk in lončnic pa je potrebno le, če so posode pod kakšnim nastreškom ali jih dež ne dobi dovolj. Zalivamo jih v času, ko je obdobje t. i. babjega poletja. To je čas v jeseni, ko se temperature dvignejo celo do 30°C in suhi, sončni dnevi trajajo nekaj časa. Takrat zalijemo po potrebi. Najbolje, da preverimo vlažnost zemlje v posodi. Če je prst suha, potem malo ali zmerno zalijemo.

"Noči so v tem času sveže in zato ne pretiravamo z zalivanjem na zalogo."

Daljše in hladne noči dokaj ohladijo preveč vlažno zemljo, tako se v tem primeru rada pojavi kakšna gniloba korenin. Prevlažna zemlja je tudi dober pogoj za razvoj katere od drugih bolezni rastlin in razvoj škodljivcev. Obvezno odstranimo podstavke!

Stoječa voda v spodnjem delu zdaj ni zaželena niti potrebna. Odvečna voda naj v jesenskem času odteče, zaloge pa ni treba kot v poletnih vročih dneh. 

Gnojenje se jeseni ustavi

Z rastnim elementom dušikom prenehamo že konec poletja, da se umiri rast rastlin. Rastline dušik niti ne črpajo več, a v tleh se ne veže in škoda, da se spira. Gnojimo s fosforjevimi in kalijevimi gnojili, ki sta elementa, ki rastline utrdita in dobro pripravita za zimo. Predvsem trato je pred zimo dobro pognojiti s fosforjem in kalijem, da se trava opomore po suhem poletju. Tako bo lepo zelena in zdrava preživela jesen in tudi zimo.

Z jesenskim dežjem se niso opomogle samo naše rastline, ampak tudi pleveli so pognali. Da nam plevel ne zaduši naših rastlin, ga moramo kar redno pleti. Predvsem pa paziti, da ne naredi semena, saj ga bo naslednje leto samo še več.

Organsko zastirko iz slame na zelenjavnem vrtu jeseni po pobiranju pridelka lahko vkopamo v tla in tako vnesemo organsko snov v tla. Na okrasnem delu pa zastirko iz lubja ali okrasnega peska pred zimo obnovimo, če je potrebno. Tako ne bo samo ščitila pred plevelom in skrbela za rahla tla, ampak bo tudi lepa in bo varovala korenine naših okrasnih rastlin pred mrazom.

Obrezujemo samo suhe, poškodovane, bolne in odmrle dele rastlin

Zaradi visoke vlage se na teh delih rade razvijejo rastlinske bolezni. Rastlinski škodljivci pa se radi v teh delih rastlin nekako spravijo v zimsko spanje in spomladi samo nadaljujo svoj uničevalni ali napadalni pohod po našem vrtu in naših rastlinah. Tudi odpadlo listje redno odstranjujemo.

Če ima drevo (recimo ginko) ali katera druga rastlina (recimo plezalka vičijeva trta) res lepe okrasne liste, jih nekaj časa lahko pustimo na tleh za jesensko dekoracijo zaradi barve. A ko spet pride deževno in vlažno obdobje, za travo ni najbolje, da dolgo leži mokro listje na njej. Jaz na svoji kamniti terasi pustim odpadlo listje, dokler ima lepo barvo. 

Zgodaj jeseni lahko tudi še enkrat obrežemo živo mejo, če jo imamo. Ne samo da je potem lepa in ne štrlijo poganjki na vse strani. Ampak da se poskrbi za osvetljenost in zračnost notranjosti in je čez zimo kompaktna. Tako lažje prenese obremenitev morebitne debelejše snežne odeje pozimi in nam je ne deformira ali polomi. 

Presajanje in razmnoževanje trajnic

Mnoge trajnice se do jeseni kar lepo razrastejo. Nekatere tudi preveč. In zdaj je pravi čas, da jih oblikujemo, razmnožimo in presadimo še na kako drugo mesto. Ali pa odvečne poganjke nekomu podarimo in tako nekomu izpolnimo željo po novi rastlini za svoj vrt. Lahko pa te poganjke trajnic posadimo v lončke.

Vsak vrtičkar in ljubitelj rastlin bo vesel, če mu za praznike, ki prihajajo, ali zgolj za pozornost in dobro voljo podarite rastlino, ki ste jo sami vzgojili. Ne samo delitev, ampak tudi za potaknjence nekaterih grmov (dren, vrba), polgormov (sivka, žajbelj), trajnic (zajčje uho, rudbekije), dišavnic (origano, timijan) in zelišč (meta, melisa) si zdaj razmnožite, kolikor lahko.

Letos je nevarnost prvega in zgodnjega mraza zelo verjetna

Predvsem na Gorenjskem in v zatišnih legah. Že na začetku je prišla nad naše kraje dokaj hladna in tudi velika masa hladnega zraka. Da že v teh dneh pritisne mraz, je prezgodaj tudi za rastline, ki preživijo mraz in zimo. A cvetovi in nadzemni deli so zdaj za nas še v okrasni ali uporabni funkciji.

Škoda bi bilo, da nam prvi zgodnji mraz samo posmodi ali uniči lepe cvetove dalij ali cinij, plodove paprik in paradižnika ali mlade občutljive sadike jesenske zelenjave.

Zato ima vsak pravi vrtičkar vedno na zalogi vrtno kopreno, žaklovino ali zaščitno folijo, da ob napovedi nizkih temperatur ponoči pokrije rastline, ki so občutljive.

Posodovke (pelargonije, fuksije) lahko umaknemo v zatišje, kjer so pred mrazom varne. A če imamo prostor in nam to ne vzame preveč časa. Če nimamo vrtne koprene, se lahko tudi znajdemo. Če smo bolj varčne sorte, potem imate kje v garaži, kleti ali na podstrešju stare rjuhe, plahte, brisače ali odeje. In vse to lahko uporabite za zaščito pred zgodnjim mrazom. Pazite le, da pokrivalo ni pretežko za rastline, ki jih je treba zaščititi.

Potem morate prej postaviti še kake palice ali neko kostrukcijo za oporo, da namesto mraza sami s pokrivanjem ne naredimo škode ali poškodujemo rastline. Tudi manjši montažni plastenjaki so dobra rešitev proti mrazu. Predvsem plodovke (paprika, paradižnik, jajčevec) lahko potem še malo dlje v jesen rastejo in zorijo.

Zaščitite svoje rastline pred točo

To je aktualno že poleti, a tudi jeseni se rada ob pestrem vrenskem dogajanju pojavi kje toča ali sodra, ki lahko skupaj z močnimi nalivi in vetrom poškoduje pridelek in okrasne cvetove. Tako da te mreže ne odstranimo prehitro. Pa ne samo pred točo, tudi pred ptiči je lahko ta mreža zaščita. Za grozdje, recimo. Mnogi vinogradniki so kar jezni na ptice, ki jim kradejo sladke jagode. 

Jesen se je začela kar hitro in tudi hladno, kar v septembru ni nenavadno. Samo šok je bil večji, ker je bilo res vroče in dolgo poletje, potem pa se je čez noč ohladilo za več kot 10 °C. A oktober je ponavadi dober in upam, da bo tudi letos tako. Računajmo, da bo takrat obdobje 'babjega poletja' in bomo še uživali lepote ter dobrote jeseni.

Predvsem v vrtnarjenju, gobarjenju, moštu in kostanju! Jaz sem Dolenjskem že nabral prvi kostanj ta teden. Skupaj z gobami. Kaj pa vi? 

Kaj nam veleva luna za zadnji septembrski teden?

Teden bo kot nalašč za presajanje, razmnoževanje, deljenje in pobiranje plodov. V ponedeljek, 26. septembra, bo ob polnoči še mlaj oziroma prazna luna. Potem pa bo luna spet začela rasti in od 3. oktobra naprej ne bo več ugoden čas za presajanje po luni.

Drugače pa sta ta petek in sobota dobra za plodovke. Vse od nedelje do četrtka je pravi čas za korenovke. Četrtek bo čas za cvetnice, petek pa za listovke. Naslednji konec tedna, prva dva dni v oktobru pa lahko samo presajamo po luni.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel