Nekatere pasme veljajo za hipoalergene - da naj torej ne bi predstavljale nobenih težav pri sobivanju pri še tako občutljivih ljudeh. Je kaj na tem ali gre za iz trte zvit mit?
Če se v družbi psa pri posamezniku pojavijo rdeče in srbeče oči, kihanje, celo težave z dihanjem in izcedek iz nosu, gre najverjetneje za alergijo na psa oz. preobčutljivost na določene snovi. Če je tak človek izjemen ljubitelj živali in si želi pasjega prijatelja, marsikdaj najde uteho v t.i. hipoalergenih psih. Za take veljajo pasme, ki nimajo veliko težav z odpadanjem dlake. A, ko bi le bilo tako preprosto …
Dejstvo je, da prav vse pasme brez izjeme proizvajajo proteine, ki so potencialno lahko alergeni. Prisotni so v odmrlih celicah, slini, urinu in v resnici jih je še najmanj v pasji dlaki.
Za nobeno pasmo torej ne moremo trditi, da je hipoalergena. Leta 2011 so naredili študijo, kjer so raziskovali pojav alergij pri t.i. hipoalergenih pasmah v primerjavi s preostalimi pasmami psov. Izsledki so bili presenetljivi, kajti med enimi in drugimi pasmami niso odkrili prav nobenih razlik v stopnji povzročitve neprijetnih alergijskih simtomov.
Povsem mogoče je, da je posameznik alergičen na prav določen protein, in da pri sobivanju s psom, ki tega proteina proizvede minimalno, ne bo imel nobenih težav. Toda vnaprej določiti, katere pasme so primerne za določenega posameznika, je nemogoče. Je pa zanimiva raziskava iz ameriškega Bostona, ki je dokazala, da kar 30 odstotkov alergij povzroča protein, ki se nahaja v prostati. Potemtakem bo odločitev za samico morda rešila vašo težavo.