2. 3. 2023, 10:06 | Vir: STA
Bodo risi pri nas še enkrat izumrli? Slovenski gozdarji nameravajo to preprečiti
Velike zveri so bile nekoč prisotne na celotnem območju Slovenije, a so pred več kot 150 leti prvič izumrle.
Po izumrtju risov v preteklosti so lovci in gozdarji pred natanko 50 leti v slovenske gozdove vrnili rise. A ti so se kasneje parili v sorodstvu, kar bi lahko znova privedlo do izumrtja risa pri nas, zato v zadnjem obdobju v sklopu projekta Life Lynx ponovno doseljujejo risa v Slovenijo in na Hrvaško. Cilj je v obe državi uspešno doseliti 14 risov.
Ris spada med velike zveri, tako kot volk in medved, vse te tri vrste pa so pri nas zaščitene. V preteklosti je bil ris prisoten na območju celotne Slovenije, nakar je zaradi pomanjkanja plena, izgube življenjskega prostora in pretiranega lova izumrl.
V želji po vrnitvi risov v Slovenijo so pred pol stoletja s Slovaške pripeljali šest risov. Po 46-dnevni karanteni so jim v večernih urah 2. marca 1973 odprli vrata obore in risi so se po dobrih sto letih vrnili v kočevske gozdove, so v sporočilu za javnost ob obletnici spomnili partnerji projekta Life Lynx.
Nove risi bodo prišli iz Karpatov
"Ta velik naravovarstven podvig se je izkazal za enega najuspešnejših v Evropi, saj se je populacija številčno okrepila in risi so se razširili tudi v sosednje države, v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Obdobju širitve populacije je zaradi premajhnega števila izvornih živali in nepovezanosti z drugimi risjimi populacijami sledilo parjenje v sorodstvu in število risov je začelo zopet upadati," so opisali.
S ciljem dolgoročne ohranitve risov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji partnerji danes ponovno izvajajo velik naravovarstven projekt doselitve risa. V sklopu projekta Life Lynx v letih 2017-2024 doseljuje rise na ozemlje Slovenije in Hrvaške. Doseljeni risi prihajajo iz stabilne risje populacije z območja slovaških in romunskih Karpatov.
Namen projekta je, da se v obstoječo populacijo v Sloveniji in na Hrvaškem vključi 14 risov. Do danes so s pomočjo lokalnih lovcev v slovenske gozdove izpustili 10 risov, pet pa jih je našlo novo domovanje na Hrvaškem. A je trenutno od skupno 15 izpuščenih risov status treh živali neznan.
Trenutno v Sloveniji 29 odraslih risov
Tako da vključeni v projekt zdaj načrtujejo, da bodo do aprila prihodnje leto v Slovenijo in na Hrvaško izpustili še največ štiri rise. Od tega dva že čakata v karantenskih oborah, en na Slovaškem in drugi v Romuniji.
"Zelo sem zadovoljen s potekom projekta, predvsem z vključevanjem risov v alpskem delu populacije, kjer pred tem dalj časa nismo zabeležili njihove stalne prisotnosti. Potrdili smo tudi že tri legla mladičev priseljenih risinj, kar kaže, da smo na dobri poti, da se bo v jugovzhodnih Alpah vzpostavila povezovalna populacija, ki bo dolgoročno omogočila povezavo naše populacije risa s sosednjimi populacijami v Alpah," je ob tem povedal koordinator projekta Life Lynx Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).
Po zadnjih ocenah na območju Slovenije skupno živi 29 odraslih risov, so povedali na ZGS.
Večji del projekta financira EU
Kot poudarjajo partnerji pri projektu, imajo pomembno vlogo pri današnji doselitvi ponovno lovci, ki so vključeni v številne aktivnosti, Lovska zveza Slovenije pa se zavzema tudi za izboljšanje preganjanja nezakonitega lova živali.
"Ponosni smo, da z raznovrstnimi ukrepi uspešno prispevamo k ohranjanju in obnovi biotske pestrosti slovenskih gozdov. Doselitev risov pomeni eno od velikih zgodb o uspehu," je pred petkovim svetovnim dnevom prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst dejal direktor ZGS Gregor Danev. Letošnje aktivnosti ob svetovnem dnevu bodo potekale pod sloganom Partnerstva za ohranjanje prostoživečih vrst.
Projekt Life Lynx v večinskem deležu financira EU v okviru programa Life, v Sloveniji pa ga sofinancira ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je ZGS, slovenski partnerji pa so še Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc