Skoraj štiri desetletja po najhujši jedrski nesreči v zgodovini človeštva narava še vedno nosi posledice. Na Bavarskem se soočajo s t. i. paradoksom divje svinje.
Nesreča v Černobilu je del življenja preprosto izbrisala, na drugi del pa je močno vplivala. Na primer, tamkajšnje drevesne žabe so se močno obarvale (transformirale) in take ostajajo še danes. Pa ne samo območje okoli Černobila, posledice so vidne daleč stran. Na Bavarskem se soočajo s t. i. paradoksom divje svinje. Že precej let opažajo, da so tamkajšnje divje svinje močno radioaktivne.
Pred kratkim so znanstveniki znova proučevali ta paradoks in ugotovili, da za stanje ni kriv 'samo' Černobil, pač pa tudi jedrski poskusi, ki so jih izvajali v 20. stoletju. Tokrat so analizirali 38 vzorcev mesa divjih svinj, ki so jih lovci v enajstih bavarskih regijah zbrali med letoma 2019 in 2021. V 88 % so bile radioaktivne vrednosti višje od dovoljenega.
Kot pišejo v Science Alert, se je po Černobilu povečala onesnaženost s cezijem - 137. Njegova razpolovna doba je 30 let. Pri jedrski fuziji pa se poveča onesnaženost s cezijem - 135 in ta potrebuje kar 2 milijona let (!), da pride do razpolovne dobe. Zakaj prav divje svinje? Zaradi njihovega načina prehranjevanja. Za razliko od denimo srn, ki pa niso radioaktivne, se divje svinje prehranjujejo z gobami, ki rastejo nizko nad tlemi, in s tartufi, ki rastejo pod zemljo.
https://www.metropolitan.si/trendi/zivali/clovek-z-zracno-pusko-nad-konja/
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere