A. Ko. | 30. 3. 2023, 17:03

Kolumbija še vedno plačuje posledice dejanj kokainskega kralja – tokrat dobre tri milijone evrov

Profimedia/fotomontaža

Pablo Escobar je umrl leta 1993, a njegova zapuščina je trideset let kasneje še kako živa in se še kako uspešno množi. Kolumbija se je odločila temu narediti konec, jo bo pa to precej drago stalo. 

Pablo Escobar, 'kolumbijski kokainski kralj', si je med svojimi številnimi eksotičnimi živalmi omislil tudi nilske konje. Štiri si je dal ilegalno uvoziti na svoje posestvo Hacienda Napoles. Danes jih je več kot 130 in predstavljajo največjo populacijo nilskih konjev izven Afrike. V Afriki se sicer soočajo z drugačnimi težavami, so zelo ogroženi, kajti divji lovci prežijo na njihove zobe, po zaostritvi trgovanja s slonjimi okli so v tem zavohali novo priložnost. 

V Kolumbiji si že nekaj časa belijo glavo s tem, kaj narediti z njimi. Kajti napovedi strokovnjakovi niso nič kaj obetavne.

Očitno nilskim konjem kolumbijsko okolje v reki Magdaleni tako zelo ugaja, da je njihovo razmnoževanje maksimalno uspešno.

V naslednjih dvajsetih letih naj bi s tem trendom dosegli število 1500, kar pa ni sprejemljivo ne za okolje, pa tudi z vidika sobivanja ne (pojavljajo se trenja med ljudmi in divjimi živalmi).  Kot smo že pisali, jih Kolumbija namerava polovico preseliti iz države, a to vsekakor ni najcenejša rešitev. Po zadnjih informacijah naj bi državo njihova selitev (10 naj bi jih šlo v Mehiko, 60 pa v Indijo) stala dobre 3,2 milijona evrov. Je pa očitno to edina preostala rešitev, potem ko so spodleteli poskusi sterilizacij, kastracij in kontracepcij.

 

Profimedia

Načrt selitve je tak, da bodo živali skušali zvabiti v posebno ogrado, od tam pa vsako v svoj posebej zanje zasnovan zaboj za prenos. Vsi skupaj upajo, da bo selitev uspela, kajti to se zdi ena zadnjih rešilnih bilk za kolumbijske nilske konje. Ker zelo uničujejo ekosistem, so jih lani razglasili za invazivno vrsto, s tem pa odprli vrata morebitnemu odstrelu.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc