Naravni rezervat Škocjanski zatok je dom kamarškim konjem in v Sloveniji jih lahko v živo opazujemo samo tam. Toda tamkajšnji konji se še po nečem razlikujejo od večine drugih.
Da je konj podkovan, je splošno znano dejstvo, ki pa v resnici ne drži vedno in povsod. Konji se podkujejo predvsem zaradi hoje po trdem terenu. Divji konji v naravi pa funkcionirajo brez človeške pomoči in na kopitih ne nosijo podkev. Pravijo jim 'bosi' konji in najdemo jih tudi ponekod v Sloveniji. Podkovani niso kamarški konji v Škocjanskem zatoku, in to iz prav posebnega razloga. "Na močvirnem terenu, domačem okolju kamarških konj, kot je sladkovodno močvirje Škocjanskega zatoka, se konjem ugrezne tudi do 50 cm globoko v tla, zato bi si podkve kaj kmalu 'sezuli'," so zapisali v objavi pred kratkim.
Ob tem so dodali, da 'bosi' konji svoje telo bolje čutijo, bolje vedo, kam stopati, poleg tega pa so bolje prekrvavljeni (podobno kot bos človek na plaži). Vseeno pa dvakrat na leto tudi njihove konje obišče 'pediker', ki poskrbi za dodatno brušenje in oblikovanje. To pravzaprav naredi kovač Marko, ki jih je nedavno obiskal, s sledilci pa so delili utrinke njegovega obiska.
Kamarški konji sicer "živijo prosto v naravi v močvirjih na izlivu reke Rone v Franciji. Pasma je zelo stara in se je skozi naravno selekcijo prilagodila na življenje v močvirju. Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so jih iz Francije pripeljali v deželni naravni rezervat na izlivu Soče v sosednji Italiji, od koder smo jih pripeljali v Škocjanski zatok," so o teh prav posebnih konjih zapisali v Škocjanskem zatoku. Njihova posebnost je tudi ta, da se skotijo temne barve, v nekaj letih pa postanejo povsem beli.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere