Medtem, ko je prestolnica pred pridobitvijo sedmega pasjega parka, se postavlja vprašanje, ali ti prostori sploh služijo svojemu namenu.
Pasji park se sliši kot idealen kraj za druženje pasjih lastnikov, medtem ko se njihovi ljubljenčki družijo in zdivjajo po svoje. A to po besedah strokovnjakov v resnici ni prav nič idealno. Pasji park je idealen takrat, ko je lastnik aktivno soudeležen v početje njegovega psa, ga spremlja, nadzoruje in odreagira, ko je potrebno. Pes se lahko brez povodca v pasjem parku giblje samo tedaj, ko je dobro socializiran (to pa - verjeli ali ne - za veliko psov ne velja).
Če pa se v pasjem parku znajdejo nesocializirani psi in lastniki, ki so prepričani, da temu ni tako, potem nastane problem. Velikokrat že psi sami sporočajo, da se ne počutijo dobro, a kaj, ko pasja govorica ni nekaj, kar bi razumeli in spoštovali vsi pasji lastniki. "Velikokrat psi sami kažejo znake previdnosti oziroma zadržkov do vstopa v park s psi, nevešči vodiki pa tega ne prepoznajo in jih silijo v ‘igranje’ z neznanimi psi in takšnimi, ki nimajo razvitih pasjih socialnih veščin. Prepoznamo jih po tem, da do drugih psov prehitro, naravnost in brez obotavljanja pritečejo, tudi če se želijo igrati. Večina psov takšne ‘socialne inkompetence’ ne prenaša in lahko v bran odreagira agresivno," so zapisali strokovnjaki iz Alfakana.
Če upoštevate vsa zgoraj zapisana priporočila, je pasji park lahko čudovit prostor skupnega preživljanja časa in možnost za 'mestne pse', da se zdivjajo, družijo in igrajo. A kljub temu naj to ne bo edino naravno okolje in svojemu psu, ko le to le mogoče, ponudite čas v 'pravi naravi', kjer bo dobil tudi številne izkušnje, ki so v pasjem parku omejene, a za psa še kako potrebne in pomembne.
