Narava je oživela in ozelenela, v njej se rojevajo nova življenja in zato je potrebna posebna pozornost. Pse imejte v tem času ves čas na povodcu, da ne napravijo nepopravljive škode.
Maj je mesec, ko vse diši in brsti. Pisali smo že o tem, da v ptičjih gnezdih čivkajo nova bitjeca in kaj storiti, če ptičjega mladička opazite na tleh. Pomembno pa je tudi, da veste, kaj storiti, če visoko v travi zagledate malo srnico. Srne namreč v tej času (v drugi polovici maja in v prvi polovici junija) polegajo, zato na Lovski zvezi Slovenije opozarjajo na posebno previdnost.
Ne smete se prepustiti čustvom, pa če bi prikupno bitje še tako radi malo pobliže pogledali ali celo pobožali. Še manj smete v bližino srne spustiti vašega psa. Ne gre za nebogljeno in še manj za zapuščeno bitje. Njegova mama je blizu in se bo vrnila ponj. Če pa bo zavohala vas ali vašega psa, je povsem mogoče, da mladička ne bo več sprejela.
Za pse pa je majhna srna v travi tudi sicer zelo zanimiva in pogosto se zgodi, da jo poškodujejo, velikokrat celo usodno. Se pa veliko nesreč z žalostnim koncem zgodi tudi med košnjo trave (ste pogrnili mizo za čebele?). Kmetje s hrumečimi kosilnicami ne opazijo mladiča, ki za vedno ostane pod kolesi njihovega stroja. Lahko sploh kaj storijo?
"Najboljša rešitev je bolj zgodnja ali malo poznejša košnja. To pomeni takrat, ko še ni mladičev ali ko so že večji in sledijo materi. Ko mladiči že sledijo materi je pomembna smer košnje. Večina kosi od zunanjega dela travnika v notranjost. V travi ležeče živali vedno bežijo v še nepokošeno travo. Na koncu ostanejo ujete v majhni nepokošeni zaplati sredi velikega pokošenega travnika. Ker jim nagon veleva naj ne bežijo po pokošenem travniku, na koncu končajo pod kosilnico. Pravilno bi bilo od kositi iz notranjosti proti robu, da se bi živali lahko umaknile v varno zavetje gozda," svetujejo na spletni strani Zavoda za lovstvo in naravovarstvo.
Pa ne samo srne, polegajo tudi divje svinje, toda ker se hranijo ponoči, je zelo majhna verjetnost, da jih boste srečali čez dan. Če bi slučajno naleteli na njihovo gnezdo, bi se lahko zgodilo, da bi postale napadalne, toda na omenjeni zvezi poudarjajo, da v zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Na Lovski zvezi Slovenije svetujejo, da se v gozdu držite uhojenih poti: "Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. Vse obiskovalce narave želimo opozoriti, da so prostoživeče živali v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo", so še zapisali na svoji spletni strani.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del