Psi, ki životarijo na verigah: jih je po novem zakonu kaj manj?

Kakšno je stanje psov na verigah, ki naj na njih ne bi bili več (tako obljublja dopolnjen zakon o zaščiti živali), najbolje vedno tisti, ki so v stiku s takimi primeri vsak dan. Med njimi Zavod Muri, kjer brez dlake na jeziku povedo, da se v praksi ni kaj dosti spremenilo:

ʺŠe vedno so tukaj in tam nekje, še vedno jih lahko le nemočno opazujemo. Tudi, če nam uspe sneti kakšnega z verige, je povsem možno, da se bo na njegovem mestu kmalu znašel drug. Zakaj? Zato, ker lahko!ʺ

Rešitev in pot do pravega cilja (to je srečen pes) ni v zakonih, ki se jih ne spoštuje, pač pa v osveščanju. ʺMi in vsi vi lahko vedno in povsod - govorimo, namesto njih! Opozarjamo, povemo sosedu, da to ni pravi način oskrbovanega psa, pri tem smo tudi sami za vzgled,ʺ poudarjajo v Zavodu Muri in spodbujajo, da se ne ustrašite prijaviti neprimernega ravnanja s psi. Prijave so anonimne, nihče vas ne bo držal za ovratnik, boste pa pomagali psu, ki ne živi, ampak životari. Lep primer, kako ste lahko del rešitve, so vaščani, ki so se v Hrvatinih pred časom odločili, da ne bodo več molčali. 

Veliko tistih pasjih lastnikov, ki ima psa na verigi, je prepričanih, da je njihov pes drugačen, da je pes čuvaj in ne tak, s katerim bi se crkljali, se sprehajali in igrali.

Tak 'argument' velikokrat slišijo tudi v Zavodu Muri, kjer imajo predlog: ʺPrav, pa naj bo tako. Ampak, če hočeš delovnega psa, boš zanj tudi pridobil certifikat, opravil ustrezen tečaj in plačal davek. Namesto da oni plačujejo davek z životarjenjem iz dneva v dan.ʺ Pravijo, da je kaj takega pričakovati v naši državi utopija. Bo kdaj drugače?

 

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc