Po hudem napadu psov: toliko nevarnih krvoločnežev je pravzaprav v Sloveniji

V Veliki Britaniji še vedno močno odmeva novica o napadu dveh psov pasme bully XL na mimoidočega moškega. Poškodbe so bile po poročanju portala BBC tako hude, da je moški kljub hitri pomoči očividcev v bolnišnici umrl. Poleg krvoločnega napada je še bolj burila duhove informacija, da to ni bil prvi napad omenjenih psov, saj sta v marcu psa poskušala napasti žensko, ki je sprehajala svojega psa.

Zaradi krutosti napada in smrtnega izida se je na podlagi dotičnega primera angleški premier Rishi Sunak odločil, da bo prepovedal pasmo ameriški bully XL. Nekateri prebivalci prepoved pozdravljajo, medtem ko drugi trdijo, da prepoved ne bo rešila težave, ampak samo dala prostor nelegalnim vzrediteljem. Prepoved naj bi bila sicer izvedena prek zakona o nevarnih psih, ki velja v Angliji, Walesu in na Škotskem, še poroča BBC.

Kako je pri nas?

V primerjavi z nekaterimi evropskimi državami Slovenija nima seznama prepovedanih pasem, ima pa seznam psov s statusom nevarnega psa. Zakon o zaščiti živali namreč določa splošne zahteve za obvladovanje psov, da niso nevarni okolici. Omenjeni zakon v 11. členu določa, da mora skrbnik živali z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna v okolici. Prav tako morajo skrbniki zagotoviti fizično varnost svojih psov tako, da jih imajo na javnem mestu na povodcu. Kadar se skrbnik dotičnega zakona ne drži, mu grozi globa od 200 do 400 evrov.

Status nevarnega psa

Nevarni pes je v skladu z 11.a členom ZZZiv pes, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti ali kaže napadalno vedenje do človeka ali je ugriznil človeka oziroma psa. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) določa, da se pes določi kot nevaren, ko je bilo v uradnem postopku ugotovljeno, da je pes neobvladljiv in/ali kaže napadalno vedenje do človeka, oziroma je bil ugriz evidentiran, dokazan in kadar so izvedeni vsi predpisani postopki. Pes dobi status nevarnega psa z odločbo uradnega veterinarja v upravnem postopku. Status nato veterinar zapiše v Centralni register hišnih živali (CRHŽ).

Zakon določa tudi pravilno fizično varovanje psa s statusom nevarnega psa. Ta mora biti namreč na povodcu in opremljen z nagobčnikom, zaprt mora biti v pesjaku ali objektu. Pes mora biti v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 metra, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom. Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let. Globa, ki skrbnikom preti za neadekvatno varovanje psa, je od 800 do 1200 evrov.

V primeru, da pes povzroči smrt ali posebno hudo telesno poškodbo, se izpelje poseben postopek, v katerem uradni veterinar odredi usmrtitev psa.

Seveda pa lahko pride tudi do primera, kadar pes s statusom nevarnega psa ponovno ugrizne človeka. Če poškodba ni huda, je za psa predpisano obvezno šolanje, ki mora biti izvedeno v šestih mesecih od dogodka. Šolanja se morata udeležiti tako skrbnik kot tudi pes. Uspešnost preveri komisija, skrbnik pa je pozneje dolžan priložiti dokazilo o uspešno opravljenem šolanju veterinarski organizaciji. Če pes ne opravi predpisanega šolanja ali pa je ta neuspešen, veterinar odredi usmrtitev psa.

Koliko nevarnih psov je pravzaprav v Sloveniji?

Do 18. septembra je bilo v Sloveniji registriranih 251.689 psov, od tega ima status nevarnega psa 1826 psov. Največ psov, ki imajo status nevarnega psa, je mešancev, teh je 957. Sledijo jim nemški ovčarji s številko 192 ter ameriški staffordshirski terierji, teh je 54. Med zlatimi prinašalci jih je 19 s statusom nevarnega psa, med labradorci pa 11. Med manjšimi pasmami ima 11 maltežanov ta status, prav tako ima devet angleških koker španjelov status nevarnega psa.

Prijavljenih 296 dogodkov

Kar se tiče ugrizov, je iz podatkov CRHŽ razvidno, da je bilo do 18. septembra prijavljenih 296 dogodkov v letu 2023, od tega je bilo 156 dogodkov povezanih z morebitnim ugrizom človeka in 140 dogodkov, kjer je bila napadena ali poškodovana žival. V 29 primerih psa, ki je izvedel napad, ni bilo mogoče identificirati. Največ ugrizov je na območjih z veliko gostoto poselitve, v Ljubljani, Kopru in Mariboru. Kadar pes povzroči poškodbo, je za poškodovanega priporočljivo, da takoj poišče zdravniško pomoč, ki oceni stopnjo poškodbe ter poškodovanega napoti v antirabično ambulanto, kjer so podatki o pacientih in ugrizu psa vneseni v CRHŽ.

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi