Kdo se boji miši? Kaj pa je strah in trepet miškov?

Miši so zašle v laboratorije že v 17. stoletju, natančneje, prvič so jih v biomedicinskih raziskavah uporabili 30. maja 1678. Začelo se je relativno preprosto – spremljali so njihov krvni obtok, opazovali razmnoževanje in odziv na povišan zračni tlak.

Miši (in podgane) so v biomedicinskih raziskavah priljubljene, ker so nam anatomsko, fiziološko in genetsko zelo podobne. In čeprav prevladuje mnenje, da so glodalci umazani, imajo laboartorijske miši obraten problem – da bi izključili zunanje dejavnike, živijo v sterilnih pogojih.

Izkazalo se je, da so še preveč čiste, tako zelo, da lahko to vpliva na zanesljivost predvsem imunskih študij.

V znanosti jih vsak dan sodeluje približno 25 milijonov, in zgodovina njihovih dosežkov je res neverjetna. Razvijajo zdravila za raka, bolezni srca, AIDS in malarijo, raziskujejo, zakaj se staramo in kako se dedujejo bolezni. Za svoje delo so dobile že 17 Nobelovih nagrad. V Rusiji so jim postavili celo spomenik v priznanje njihovega doprinosa k znanosti - miško, ki plete DNK.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Science Memes (@memesonscience)

Pri tako množični rabi se seveda zgodi, da kdo kdaj kaj odkrije tudi čisto po naključju. Tako so na primer na Univerzi McGill v Montrealu raziskovali vlogo vonja pri mišji komunikaciji in slučajno ugotovili, da se mišji samci zelo bojijo banan.

V laboratoriju so imeli namreč breje miške in eden od študentov je opazil, da se samčki v njihovi bližini čudno obnašajo. Evolucija je očitno poskrbela, da jim v tem času dajo mir. Od njih se umaknejo zaradi hormonskega odziva na n-pentil acetat v urinu samičk.

bananino olje

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev