Odkrili mladiča pri krokodilki, ki ni imela nobenega stika z drugimi krokodili - kako je to mogoče?

Skoraj nenavadno se zdi, da po stoletjih raziskav in proučevanj narave, živali in rastlin, sem in tja znanstvenike še vedno kakšno odkritje povsem preseneti. Tako se je zgodilo pred kratkim v živalskem vrtu Parque Reptilania v Kostariki. "Odkrili krokodilko, ki je oplodila samo sebe," so zgovorno naslovili članek v BBC-ju. Naj se sliši še tako nenavadno, ne gre za čudež in ne gre za samca, ki se je pretihotapil h krokodilki. Prav zares se je sama oplodila in ta način je pri nekaterih drugih živalih že poznan in nič presenetljivega (predvsem pri določenih pticah, ribah, kačah in kuščarjih). Je pa res, da v zgodovini še ni bilo primera, ko bi sam sebe oplodil - krokodil.

Kdo je ta trenutek najbolj znana krokodilka na svetu? Imena nismo zasledili, je pa znano, da že 16 let prebiva v živalskem vrtu (ujeli so jo pri dveh letih) in prav toliko časa je izolirana od drugih krokodilov. Novica se je te dni razširila po svetovnih medijih, ko je bil objavljen znanstveni članek v reviji Royal Society journal, Biology Letters. Pred sedmimi leti so pri omejeni krokodilki zagledali 14 jajc. To ni nič nenavadnega, je pa nenavadno, da so po treh mesecih inkubacije v enem izmed njih našli mladička - sicer je bil mrtev, toda polno razvit. 

Znanstveniki so objavili izsledke nadaljnega raziskovanja in ugotovili, da ni bilo prisotnega samca in da se DNK ploda v 99 % ujema z DNK-jem samice. Torej gre za mladička, ki je ustvarjen brez očeta (strokovno se pojavu reče t. i. fakultativna partenogeneza). Znanstveniki ne izključujejo možnosti, da so krokodili to sposobnost podedovali od svojih daljnih evolucijskih prednikov - dinozavrov - in se sprašujejo, ali se niso bili morda tudi oni sposobni na ta način 'samooploditi'. 

Novo na Metroplay: "Zgodovine se moramo zavedati, da ne ponavljamo istih napak. Moramo pa jo zagotovo preseči" | Matej Grah